<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=188293"><dc:title>Jazz in zabavna glasba v slovenskem glasbenem šolstvu</dc:title><dc:creator>Rojc,	Boštjan	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Rotar Pance,	Branka	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Drevenšek,	Matjaž	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>glasbeno izobraževanje</dc:subject><dc:subject>slovensko glasbeno šolstvo</dc:subject><dc:subject>jazz</dc:subject><dc:subject>zabavna glasba</dc:subject><dc:subject>institucionalizacija jazza.</dc:subject><dc:description>Magistrska naloga Jazz in zabavna glasba v slovenskem glasbenem šolstvu obravnava razvoj, umeščenost in institucionalizacijo jazza ter zabavne glasbe v slovenskem formalnem glasbenem izobraževanju. Namen je predstaviti zgodovinski razvoj obeh zvrsti, analizirati njuno vključevanje v javno veljavne programe ter pomen teh sprememb za sodobno glasbeno pedagogiko in razvoj glasbenikov.
Teoretični del prikazuje razvoj jazza in zabavne glasbe v mednarodnem in slovenskem prostoru ter razvoj glasbenega šolstva na Slovenskem. Poudarja, da je bilo šolstvo tradicionalno usmerjeno v zahodnoevropsko umetnostno glasbo, jazz in zabavna glasba pa sta dolgo ostajala obrobna. Ključni mejniki so: ustanovitev oddelka za jazz in zabavno glasbo na Srednji glasbeni in baletni šoli Ljubljana (1992), uvedba študija jazza na Akademiji za glasbo UL (2022) ter vključitev jazzovskih predmetov v programe glasbenih šol (2025/2026).
Empirični del temelji na polstrukturiranih intervjujih s Polonco Češarek Puklavec, Matevžem Smerkolom in Matejem Hotkom. Ugotovitve kažejo, da je bila institucionalizacija jazza rezultat dolgoletnih prizadevanj in postopne spremembe odnosa do teh zvrsti. Formalno izobraževanje pomembno prispeva k profesionalizaciji, vendar ne nadomešča koncertne dejavnosti in praktičnih izkušenj. Kot ključni izzivi so izpostavljeni utrditev programov, boljše povezovanje izobraževalnih stopenj in dodatno usposabljanje učiteljev. Raziskava zaključuje, da je v Sloveniji vzpostavljena celovita jazzovska izobraževalna vertikala, kar pomembno prispeva k večji raznolikosti in sodobnosti glasbenega izobraževanja.</dc:description><dc:date>2026</dc:date><dc:date>2026-09-20 07:20:21</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>188293</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
