<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=188255"><dc:title>Ajdna nad Potoki: Izkopavanja leta 1992</dc:title><dc:creator>Perne,	Domen	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Milavec,	Tina	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>Ajdna nad Potoki</dc:subject><dc:subject>pozna antika</dc:subject><dc:subject>keramika</dc:subject><dc:subject>Zgornjesavska dolina</dc:subject><dc:description>Najdišče Ajdna nad Potoki, datirano v 5. in 6. stoletje, je eno izmed najpomembnejših 
poznoantičnih najdišč v Sloveniji in verjetno najpomembnejša poznoantična višinska naselbina 
na Gorenjskem. Sistematične arheološke raziskave najdišča potekajo od leta 1976, od leta 1985 
pa so potekala tudi številna konservatorska dela. Zaradi slednjih je najdišče znano in obljudeno, 
saj vrh vzpetine predstavlja naravni in kulturni spomenik, kar predstavlja oster kontrast z 
dejanskim stanjem objav in raziskav velike večine izkopanega gradiva. To gradivo z  izjemo 
nekaterih posebnih najdb še ni bilo obravnavano.  
V magistrskem delu sem se zato posvetil natančni obravnavi rezultatov izkopavanj leta 1992, 
ki so potekala pod vodstvom dr. Slavka Ciglenečkega in zajela štiri objekte v bližini 
zgodnjekrščanske cerkve. Metodologija je vključevala natančen pregled dokumentacije 
izkopavanj in najdb. Ker pa kljub omenjenim številnim raziskavam še ni izšla temeljna 
monografija o najdišču, sem v nalogo vključil tudi pregled in rezultate dosedanjih raziskav 
ternajdišč iz bližnje okolice.   
Najdbe iz izkopavanj leta 1992 sem  tipološko določil in poiskal analogije.Kjer je bilo to 
mogoče, so bile glede na omejena sredstva s sodelovanjem številnih posameznikov in institucij 
izvedene dodatne analize gradiva – zbruski in izdelava tehnoloških skupin keramičnega 
gradiva, analiza z rentgensko fluorescenčno spektrometrijo nekaterih kovinskih predmetov in 
radiokarbonsko datiranje otroškega pokopa.  
Rezultati kažejo na možnost obstoja poznoantične naselbine izven časovnega okvirja, 
največkrat omenjenega v literaturi (5. in 6. stoletje), z nekaterimi najdbami, ki izražajo starejšo 
datacijo, in nekaterimi, ki bi bile lahko mlajše od domnevnega konca poselitve ob koncu 6. 
stoletja. Obravnavani material pa predstavlja le majhno količino že izkopanega gradiva, zato so 
nadaljnje raziskave nedvomno potrebne, da se natančneje osvetli to sicer znano in pomembno 
najdišče.</dc:description><dc:date>2026</dc:date><dc:date>2026-09-20 07:16:57</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>188255</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
