<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=188244"><dc:title>Mednarodnopravni vidiki položaja poklicnih nogometašev</dc:title><dc:creator>Jeromel,	Zala	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Tičar,	Luka	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>poklicni nogometaši</dc:subject><dc:subject>delovno razmerje</dc:subject><dc:subject>standardi dostojnega dela</dc:subject><dc:subject>avtonomija športa</dc:subject><dc:subject>ZŠpo-1</dc:subject><dc:subject>ZDR-1</dc:subject><dc:subject>Sodišče Evropske unije</dc:subject><dc:subject>kolektivno pogajanje</dc:subject><dc:subject>varstvo delavcev</dc:subject><dc:description>Magistrsko delo obravnava pravni status in temeljne pravice poklicnih nogometašev v okviru mednarodnega, evropskega in nacionalnega delovnega prava. Osredotoča se na problem pravne opredelitve razmerja med športnikom in klubom, ki kljub izpolnjevanju elementov delovnega razmerja v praksi prepogosto temelji na civilnih pogodbah. Ta praksa prikritih delovnih razmerij igralcem odreka temeljno socialno varnost in jih potiska v izrazito prekarnost.
Delo analizira tudi mednarodne standarde dostojnega dela v nogometnem sektorju, pri čemer poudarja pomen svobode združevanja in kolektivnega pogajanja. Opozarja na tveganja prisilnega dela pri mednarodnih prestopih, nujnost zaščite mladoletnikov na akademijah ter obravnava problematiko diskriminacije, neenakega plačila in rasizma. Hkrati izpostavlja specifična zdravstvena tveganja zaradi preobremenjenosti igralcev in neprilagojenih standardov za ženske v tem sektorju.
V nadaljevanju je predstavljena kritična presoja slovenskega Zakona o športu (ZŠpo-1), ki nasproti delovni zakonodaji (ZDR-1) dopušča preširoko pogodbeno svobodo in neupravičeno veriženje pogodb za določen čas. Prek obravnave konflikta med avtonomijo športa (lex sportiva) in državnim pravom ter analize sodne prakse SEU in standardov MOD potrjuje, da specifičnost športa ne sme absolutno izključiti temeljnih pravic delavcev in človekovih pravic.
Na podlagi primerjalnopravnega pregleda evropskih ureditev, ki status profesionalnih športnikov s posebno zakonodajo obvezno vežejo na pogodbo o zaposlitvi, so v zaključku oblikovani predlogi de lege ferenda za slovenski pravni prostor.</dc:description><dc:date>2026</dc:date><dc:date>2026-09-19 09:00:48</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>188244</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
