<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=188241"><dc:title>Oblikovalec_ka govora kot stalni_a sodelavec_ka pri ustvarjanju slovenskega filma</dc:title><dc:creator>Reich,	Zala	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Žavbi,	Nina	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>oblikovalec govora</dc:subject><dc:subject>gledališki govor</dc:subject><dc:subject>filmski govor</dc:subject><dc:subject>slovenski celovečerni film</dc:subject><dc:subject>pogovorni jezik</dc:subject><dc:description>Magistrsko delo z naslovom Oblikovalec_ka govora kot stalni_a sodelavec_ka pri ustvarjanju slovenskega filma obravnava problematiko slovenskega filmskega govora, ki je pogosto prepoznan kot ena izmed šibkejših plati domače filmske produkcije. Slovenska kinematografija se je v svojih začetkih močno opirala na gledališko umetnost, zato raziskava izhaja iz primerjave med položajem oblikovalca govora v sodobnem dramskem gledališču, kjer je njegova vloga že uveljavljena, in strokovnim sodelavcem za govor v slovenski filmski produkciji. Delo tako imenovanega filmskega lektorja se je sprva razvilo iz dela gledališkega lektorja, vendar se način dela ni prilagodil posebnostim filmskega medija, zato se njegovo mesto v filmski ekipi ni ohranilo. Kljub temu so se produkcijski procesi skozi čas spreminjali. V sodobnem slovenskem filmu se ponovno pojavljajo različni strokovnjaki za govor, govorni svetovalci in inštruktorji dialektov, ki sodelujejo v različnih fazah ustvarjalnega procesa. Med pogosto izpostavljenimi možnostmi za izboljšanje filmskega govora se pojavlja predlog, da bi oblikovalec govora postal stalni član filmske ekipe.
S pomočjo strokovne in znanstvene literature o oblikovanju govora v gledališču in pri filmu je bil oblikovan začetni model dela oblikovalca govora. Ta je služil kot osnova za nadaljnje raziskovanje v obliki intervjujev z dvema filmskima režiserjema, ki sta se pri svojih filmih podrobno ukvarjala z govorom ter sodelovala z različnimi strokovnjaki s področja jezika in govora. Analiza njunih odgovorov je omogočila združitev teoretičnih ugotovitev z ustvarjalno prakso ter nadgradnjo začetnega modela v razširjen model oblikovanja filmskega govora s pomočjo oblikovalca govora, ki obravnava oblikovanje filmskega govora skozi celoten proces nastajanja filma, pri čemer je ključno delo oblikovalca govora. Model predstavlja osrednji izvirni prispevek magistrskega dela, sistematično opredeljuje možnosti vključevanja oblikovalca govora v proces nastajanja filma. V prihodnje bi lahko služil kot načrt za bolj premišljeno in dosledno obravnavo filmskega govora ter prispeval k bolj kakovostni govorni podobi slovenskih filmov.</dc:description><dc:date>2026</dc:date><dc:date>2026-09-19 09:00:14</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>188241</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
