Vpliv dodatka biopolimerov na geomehanske lastnosti morske glineRakita, Marija (Avtor) Smolar, Jasna (Mentor) Lenart, Stanislav (Komentor) magistrska delabiopolimerimorska glinasukcijarazpokenedrenirana strižna trdnostmeja krčenjaV magistrski nalogi je bil preiskan vpliv biopolimerov na geomehanske lastnosti mulja, ki nastaja pri poglabljanju in vzdrževanju plovnih poti v Luki Koper. Mulj ima visoko naravno vlago in vsebuje raztopljene soli, kar omejuje možnosti njegove uporabe. Preiskan je bil vpliv dodatka 1 m% guar gumija, semenske sluzi rožičevca, ksantan gumija, hitozana in kalcijevega alginata. Biopolimeri so bili v naravno vlažen mulj vmešani v obliki prahu. Nedrenirana strižna trdnost je bila s krilno sondo spremljana v prvih 72 urah po pripravi mešanic. Med sušenjem preizkušancev na zraku sta bila z zaporednim fotografiranjem in binarno analizo slik spremljana razvoj razpok in površinsko krčenje, ki sta bila ovrednotena z deležem površine razpok oziroma krčenja (DPR). Retencijske lastnosti mulja so bile določene z meritvami matrične sukcije z napravo HYPROP in totalne sukcije z napravo WP4-T. Določena je bila tudi meja krčenja mulja brez dodatkov in mulja z dodatkom kalcijevega alginata. Dodatek vseh obravnavanih biopolimerov je povečal začetno nedrenirano strižno trdnost mulja. Pri dodatku guar gumija je bila izmerjena največja vrednost 6,23 kPa, vendar je bil njegov učinek kratkotrajen, medtem ko je pri dodatku hitozana ostala nedrenirana strižna trdnost v opazovanem obdobju približno konstantna. Kalcijev alginat ni vplival na mejo krčenja mulja in je bil edini izmed obravnavanih dodatkov, pri katerem so na površini preizkušanca nastale razpoke. Drugi štirje biopolimeri so preprečili nastanek razpok, preizkušancem pa se je na račun odmika od kalupa in nastanka reže med kalupom in robom preizkušanca zmanjšala površina. Pri mulju brez dodatkov ter mešanicah z dodatkom ksantan gumija in kalcijevega alginata se je začetek krčenja pojavil približno pri vlagi, ki ustreza poljski kapaciteti, prehod v počasnejše krčenje pa približno pri vlagi, ki ustreza točki venenja. Dodatek biopolimerov ni imel jasno izraženega vpliva na retencijske krivulje mulja. Zaradi prisotnosti soli je bil pri interpretaciji meritev totalne sukcije upoštevan ocenjeni prispevek osmotske sukcije, preverjena pa sta bila tudi vpliva mase raztopljenih soli in temperature sušenja na določeno vlago. Dosežene nedrenirane strižne trdnosti so bile kljub izboljšanju prenizke za uporabo mulja pri zemeljskih delih brez dodatnega tretiranja. Rezultati kažejo, da je bil vpliv biopolimerov izrazitejši pri spreminjanju načina krčenja in omejevanju nastanka razpok kot pri izboljšanju trdnosti in retencijskih lastnosti mulja.[M. Rakita]20262026-09-19 08:46:21Magistrsko delo/naloga188238sl