<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=188236"><dc:title>Vpliv distančnikov na kakovost krovnega sloja betona</dc:title><dc:creator>Šadl,	Luka	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Bokan-Bosiljkov,	Violeta	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Šajna,	Aljoša	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>diplomske naloge</dc:subject><dc:subject>gradbeništvo</dc:subject><dc:subject>distančniki</dc:subject><dc:subject>krovni sloj betona</dc:subject><dc:subject>zrakoprepustnost</dc:subject><dc:subject>globina prodora vode</dc:subject><dc:subject>trajnost armiranega betona</dc:subject><dc:description>Armiranobetonske konstrukcije so eden najpogosteje uporabljenih konstrukcijskih sistemov v sodobnem gradbeništvu. Njihova trajnost je med drugim odvisna od kakovosti in debeline krovnega sloja betona, katerega projektirano debelino med izvedbo zagotavljajo distančniki. Ker distančniki ostanejo trajno vgrajeni v krovnem sloju in predstavljajo lokalno diskontinuiteto, lahko vplivajo na njegove transportne lastnosti, vendar je ta vpliv še razmeroma slabo raziskan. Namen diplomske naloge je bil eksperimentalno raziskati vpliv distančnikov različnih materialov in geometrijskih oblik na lokalne transportne lastnosti krovnega sloja betona. Preizkušeni so bili trije tipi distančnikov, vgrajeni v dve različni betonski mešanici, ter referenčni preizkušanci brez distančnikov. Izvedena sta bila preskus zrakoprepustnosti krovnega sloja po SIA 262/1 in preskus globine prodora vode pod pritiskom po SIST EN 12390-8. Rezultati so pokazali, da lahko prisotnost distančnika lokalno poveča prepustnost krovnega sloja, pri čemer je bil obseg vpliva odvisen od vrste distančnika in betonske mešanice. Med preiskanimi distančniki so bile najvišje povprečne vrednosti pri obeh preskusnih metodah izmerjene pri cementnem distančniku D3. Njegov koeficient zrakoprepustnosti kT je bil glede na referenčne preizkušance približno 4-krat večji, pri betonski mešanici 2 pa je bila povprečna globina prodora vode kar 10,6-krat večja. Pri vseh treh preizkušancih te skupine je voda dosegla armaturno palico. Rezultati obeh preskusnih metod kažejo, da območje distančnika lahko predstavlja lokalno prednostno transportno pot skozi krovni sloj. Izbira distančnika zato ni zgolj izvedbena podrobnost, temveč lahko vpliva na lokalno zaščitno sposobnost krovnega sloja in posledično na trajnost armiranobetonske konstrukcije. Zaradi majhnega števila preizkušancev v posamezni skupini pa bi bilo za zanesljivejšo kvantifikacijo vpliva posameznih tipov distančnikov potrebno nadaljnje raziskovanje.</dc:description><dc:publisher>[L. Šadl]</dc:publisher><dc:date>2026</dc:date><dc:date>2026-09-19 08:46:13</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>188236</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
