Dialoško branjeRupar, Kaja (Avtor) Novšak Brce, Jerneja (Mentor) Kogovšek, Damjana (Komentor) branjejezikovne motnje pri otrocihdialoško branjeintervencijajezikovne zmožnostijezikovni razvojpredšolski otrociRazvoj jezika v zgodnjem otroštvu predstavlja kompleksen in obsežen proces, ki zahteva ustrezno strokovno podporo v primeru tipičnega razvoja, zlasti pa ob zaznanih odstopanjih. V Združenih državah Amerike se je kot z dokazi podprta praksa za spodbujanje jezikovnih zmožnosti uveljavila strukturirana in interaktivna tehnika skupnega branja otrok in odraslih, imenovana dialoško branje (v nadaljevanju DB). Whitehurst idr. (1988) so razvili tehniko branja, ki temelji na ustvarjanju dialoga ob branju slikanic z uporabo sekvence korakov PEER (ki vključuje spodbujanje otroka k pripovedovanju zgodbe – P, vrednotenje otrokovih odzivov – E, razširjanje otrokovih izjav – E in spodbudo za ponovitev razširjene izjave – R) (Zevenbergen in Whitehurst, 2003) in CROWD spodbud (s katerimi odrasli v prvem koraku PEER sekvence spodbudi otroka k aktivni gradnji dialoga in vključujejo dopolnjevalne spodbude – C, spodbude za priklic – R, odprte spodbude – O, spodbude s k-izrazi – W in povezovalne spodbude – D) (Zevenbergen in Whitehurst, 2003). Ti otroka postopoma vodijo v aktivno pripovedovanje zgodbe. Uporaba tehnike se je v zadnjih dveh desetletjih razširila tudi v druge države, kjer raziskovalci na osnovi prvotnih smernic in ugotovljenih učinkih DB nadalje preučujejo značilnosti rabe tehnike in širijo razumevanje njenih učinkov. V okviru raziskave je bil izveden pregled literature po modelu celovitega pregleda literature (ang. comprehensive literature review – CLR). Postopek identifikacije virov je bil sistematično dokumentiran in izveden v štirih bibilografskih bazah. V teh smo s pomočjo ključnih besed zajeli skupno 657 potencialnih virov. Na podlagi vključitvenih in izključitvenih kriterijev je bil izveden dvostopenjski postopek presojanja in selekcije. V končni izbor je bilo vključenih 36 raziskav, ki so bile predmet nadaljnje analize z namenom odgovorov na raziskovalni vprašanji o učinkih DB ter vlogi posameznih elementov tehnike. Rezultati pregleda kažejo, da je 35 izmed 36 vključenih raziskav ugotovilo pozitivne učinke DB, pri čemer jih je 32 potrdilo učinkovitost pri spodbujanju ekspresivnega jezika. Od teh jih je 24 potrdilo učinkovitost DB pri spodbujanju ekspresivnega besedišča. Tako v raziskave vključeni predšolski otroci zmorejo po končani intervenciji poimenovati večje število (novih) besed oz. na raznolikih merskih instrumentarijih dosegajo višje rezultate. Učinkovitost DB pri spodbujanju receptivnega jezika potrjuje 14 raziskav. Z DB je bilo uspešno spodbujano še receptivno besedišče, kompozite jezika, pripovedovanje, slušno razumevanje, slovnična zmožnost in verbalno odzivanje v interakciji. Nakazani so tudi pozitivni trendi na področju morfoloških zmožnosti in matematičnega jezika. Analiza je pokazala, da so (P)EER koraki za spodbujanje otrok nepogrešljiv in učinkovit del DB, kar potrjujejo tudi raziskave. Specifični prispevek posameznih CROWD spodbud k učinkovitosti DB pa ostaja razmeroma neraziskan. Magistrsko delo vključuje prevod in prilagoditve zgodbe Janova vožnja z avtobusom, tarčnega besedišča in CROWD spodbud ter smernic za izvedbo na podlagi gradiva iz projekta COST Action IS1406: Enhancing children's oral language skills across Europe and beyond – a collaboration focusing on interventions for children with difficulties learning their first language. V slovenski prevod gradiva smo uspešno umestili vse CROWD spodbude, ki so jih predvideli avtorji Thoradottir idr. (2017). Pri tem smo ohranili poudarek na ciljanju na besedišče in vključevanju modeliranja kot podporni tehniki za otroke z razvojno jezikovno motnjo. Prevod je zahteval semantične in morfološke prilagoditve besedila zgodbe in tarčnih besed za ohranjanje naravne strukture in pomena v slovenskem jeziku. Ohranili smo prevladujoče število povezovalnih spodbud – D, pri šestih spodbudah pa smo spremenili njihovo klasifikacijo, da smo omogočili natančnejše ciljanje na tarčno besedišče. Magistrskemu delu je dodana praktična vrednost, saj logopedom v terapevtski in v raziskovalni praksi ponuja novo tehniko za spodbujanje jezikovnih zmožnosti vseh predšolskih otrok.K. Rupar20262026-09-19 08:30:32Magistrsko delo/naloga188219sl