<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=188217"><dc:title>Podpora učiteljev pri razvijanju prilagoditvenega funkcioniranja učencev z ADHD v osnovni šoli</dc:title><dc:creator>Mogu,	Daša Stanka	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Košak Babuder,	Milena	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Poredoš,	Mojca	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>učitelji</dc:subject><dc:subject>hiperaktivni otroci</dc:subject><dc:subject>ADHD</dc:subject><dc:subject>učitelji razrednega pouka</dc:subject><dc:subject>predmetni učitelji</dc:subject><dc:subject>pedagoške in vedenjske strategije</dc:subject><dc:subject>prilagoditveno funkcioniranje</dc:subject><dc:description>Motnja pozornosti s hiperaktivnostjo (ADHD) predstavlja eno najpogostejših nevrorazvojnih motenj v otroštvu, ki pomembno vpliva na učenčevo vedenje, čustvovanje, socialne odnose ter učni uspeh. Učenci z ADHD se v šolskem okolju pogosto soočajo s težavami na področju samouravnavanja vedenja, organizacije, vzdrževanja pozornosti ter prilagoditvenega funkcioniranja, kar od učiteljev zahteva uporabo različnih vedenjskih in pedagoških strategij ter prilagoditev pouka. Učitelj ima pri tem ključno vlogo, saj lahko z ustreznimi pristopi pomembno vpliva na učenčevo uspešnost in vključevanje v razredno skupnost. 
V magistrskem delu smo raziskovali, katere specifične podpore učitelji v slovenskih osnovnih šolah najpogosteje uporabljajo pri delu z učenci z ADHD, katere ovire zaznavajo pri njihovem izvajanju ter kako se uporaba teh podpor povezuje s prilagoditvenim funkcioniranjem osnovnošolcev z ADHD. V raziskavo je bilo vključenih 268 učiteljev razrednega in predmetnega pouka. Podatke smo zbrali s pomočjo nestandardiziranega anketnega vprašalnika, ki je vključeval prevoda vprašalnikov AFSQ (Adaptive Functioning School Questionnaire) in SSC (School Supports Checklist). 
Rezultati raziskave kažejo, da učitelji najpogosteje uporabljajo strategije, ki temeljijo na neposredni komunikaciji, manjših organizacijskih prilagoditvah pouka ter strategije, ki vključujejo pozitivno vedenjsko usmerjanje in sprotno povratno informacijo, medtem ko so bolj strukturirane in sistematične oblike podpore uporabljene redkeje. Kot najpogostejše ovire učitelji navajajo neustreznost posameznih strategij za konkretnega učenca, pomanjkanje časa ter preveliko število učencev v razredu. Ugotovili smo tudi statistično značilne razlike med učitelji razrednega in predmetnega pouka, pri čemer učitelji razrednega pouka poročajo o pogostejši uporabi podpornih strategij. Na področju prilagoditvenega funkcioniranja so učitelji največ težav zaznavali na področju socialne in vedenjske prilagoditve. Korelacijske analize so pokazale večinoma zelo šibke povezave med pogostostjo uporabe podpornih strategij in posameznimi področji prilagoditvenega funkcioniranja. Po upoštevanju Bonferronijevega popravka nobena od preverjenih povezav ni dosegla prilagojene ravni statistične značilnosti. 
Ugotovitve poudarjajo pomen sistematičnega načrtovanja podpore, prilagojene individualnim potrebam učencev z ADHD, ter zagotavljanja pogojev za njeno dosledno izvajanje. Magistrsko delo prispeva k boljšemu razumevanju praks in ovir pri podpori učencem z ADHD v slovenskih osnovnih šolah ter ponuja izhodišča za nadaljnje strokovno usposabljanje učiteljev in razvoj celostne podpore na različnih področjih prilagoditvenega funkcioniranja.</dc:description><dc:publisher>D. S. Mogu</dc:publisher><dc:date>2026</dc:date><dc:date>2026-09-19 08:30:21</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>188217</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>