<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=188178"><dc:title>Uporaba tehnologije razširjene resničnosti pri izobraževanju v nujni medicinski pomoči</dc:title><dc:creator>Verbič,	Žan	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Sotler,	Robert	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Metelko,	Žiga	(Komentor)
	</dc:creator><dc:creator>Ficzko,	Jelena	(Recenzent)
	</dc:creator><dc:subject>diplomska dela</dc:subject><dc:subject>zdravstvena nega</dc:subject><dc:subject>tehnologija razširjene resničnosti</dc:subject><dc:subject>virtualna resničnost</dc:subject><dc:subject>nujna medicinska pomoč</dc:subject><dc:subject>zdravstveno izobraževanje</dc:subject><dc:subject>simulacijsko učenje</dc:subject><dc:description>Uvod: Izobraževanje v nujni medicinski pomoči zahteva hitro klinično odločanje, učinkovito ukrepanje in ustrezno strokovno usposobljenost. Zaradi redkosti nekaterih nujnih stanj in omejenih možnosti pridobivanja praktičnih izkušenj se v izobraževanje vse pogosteje vključuje tehnologija razširjene resničnosti, ki omogoča varno in ponovljivo simulacijo kliničnih scenarijev. Namen: Namen diplomskega dela je bil pregledati in analizirati literaturo o uporabi tehnologije razširjene resničnosti pri izobraževanju in usposabljanju na področju nujne medicinske pomoči ter opredeliti področja uporabe, učinke, prednosti in omejitve. Metode dela: Uporabljena je bila deskriptivna raziskovalna metoda s sistematičnim pregledom literature. Iskanje je potekalo v podatkovnih zbirkah Academic Search Complete, ERIC, MEDLINE in CINAHL Ultimate, izbor raziskav pa je bil izveden v skladu s smernicami PRISMA. Rezultati: Tehnologija razširjene resničnosti se uporablja pri usposabljanju za oživljanje, invazivne urgentne posege, množične nesreče, pediatrična nujna stanja ter razvoj in ocenjevanje kliničnih kompetenc. Analizirane raziskave kažejo pozitivne učinke predvsem na pridobivanje znanja in spretnosti, klinično odločanje, motivacijo in samozavest. Med pomembnejšimi omejitvami so pomanjkanje haptičnih povratnih informacij, simulacijska slabost in pomanjkanje dokazov o dolgoročnem prenosu pridobljenih kompetenc v klinično prakso. Razprava in zaključek: Tehnologija razširjene resničnosti predstavlja uporabno dopolnitev tradicionalnih oblik izobraževanja v nujni medicinski pomoči, predvsem zaradi možnosti varnega, standardiziranega in ponovljivega usposabljanja. Za njeno učinkovito uporabo sta pomembni ustrezna pedagoška zasnova in vključitev v obstoječi izobraževalni proces.</dc:description><dc:publisher>[Ž. Verbič]</dc:publisher><dc:date>2026</dc:date><dc:date>2026-09-19 07:46:09</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>188178</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
