<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=188175"><dc:title>Določanje tipičnih vrednosti doz pri intraoperativnih rentgenskih posegih v UKC Ljubljana - retrospektivna analiza</dc:title><dc:creator>Stare,	Jakob	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Mekiš,	Nejc	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Žager Marciuš,	Valerija	(Recenzent)
	</dc:creator><dc:subject>magistrska dela</dc:subject><dc:subject>radiološka tehnologija</dc:subject><dc:subject>diagnostične referenčne ravni</dc:subject><dc:subject>produkt doze in površine</dc:subject><dc:subject>intraoperativna diaskopija</dc:subject><dc:description>Uvod: Diagnostične referenčne ravni so pomembno orodje za spremljanje in optimizacijo izpostavljenosti pacientov ionizirajočemu sevanju. Razvoj intraoperativnih rentgenskih sistemov zahteva redno spremljanje dozimetričnih kazalnikov in določanje tipičnih vrednosti za posamezne posege. Namen: Namen raziskave je bil določiti tipične vrednosti produkta doze in površine (DAP) pri izbranih intraoperativnih rentgenskih posegih v Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana ter ugotoviti razlike med uporabljenimi rentgenskimi aparati. Metode dela: Izvedena je bila retrospektivna raziskava s sekundarno analizo podatkov 495 pacientov iz obdobja od januarja do junija 2025. Analizirani so bili podatki o telesni masi pacientov, DAP in času diaskopije pri vstavitvi proksimalnega stegneničnega žeblja (PFN), parcialne endoproteze kolka (PEP), proksimalnega nadlahtničnega žeblja (PHN), golenskega žeblja (ETN), fiksaciji hrbtenice, globoki možganski stimulaciji (DBS) ter navigacijsko vodeni fiksaciji hrbtenice. Tipičnih vrednosti DAP so bile določene z mediano. Razlike med aparati so bile statistično analizirane pri stopnji značilnosti p &lt; 0,05. Rezultati: Tipične vrednosti DAP so znašale 67,33 µGym² pri PFN, 11,33 µGym² pri PEP, 16,00 µGym² pri PHN, 17,88 µGym² pri ETN, 314,51 µGym² pri fiksaciji hrbtenice, 213,42 µGym² pri DBS in 186,69 µGym² pri navigacijsko vodeni fiksaciji hrbtenice. Pri PFN (p = 0,965), ETN (p = 0,615) in fiksaciji hrbtenice (p = 0,605) statistično značilnih razlik v DAP med aparati ni bilo, medtem ko so bile pri PEP (p &lt; 0,001) in PHN (p &lt; 0,001) ugotovljene statistično značilne razlike. V primerjavi s predhodno raziskavo v UKC Ljubljana iz leta 2018 so bile tipične vrednosti pri PFN, PEP in PHN nižje za 9,0 %, 33,4 % oziroma 54,3 %, medtem ko je bila pri fiksaciji hrbtenice vrednost za 97,8 % višja. Razprava in zaključek: Ugotovljene tipične vrednosti kažejo na velike razlike v izpostavljenosti pacientov med posameznimi vrstami intraoperativnih rentgenskih posegov, zato je njihovo ločeno spremljanje pomembno za optimizacijo radiološke zaščite. Pri večini primerjanih posegov med aparati ni bilo statistično značilnih razlik v DAP, medtem ko ugotovljene razlike pri PEP in PHN kažejo na potrebo po nadaljnjem spremljanju. Prvi sistematično zbrani podatki za DBS in navigacijsko vodeno fiksacijo hrbtenice z uporabo sistema O-arm predstavljajo izhodišče za nadaljnje spremljanje.</dc:description><dc:publisher>[J.Stare]</dc:publisher><dc:date>2026</dc:date><dc:date>2026-09-19 07:45:46</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>188175</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
