<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=188171"><dc:title>Podpora vojaški družini ob napotitvi na mednarodne operacije in misije: primerjava Slovenije z ZDA, Veliko Britanijo in Češko</dc:title><dc:creator>Ogorevc,	Lara	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Vuga Beršnak,	Janja	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>vojaške družine</dc:subject><dc:subject>mednarodne operacije in misije</dc:subject><dc:subject>Slovenska vojska</dc:subject><dc:subject>sistemi podpore družinam</dc:subject><dc:subject>vojaška sociologija</dc:subject><dc:description>Magistrsko delo obravnava podporne sisteme vojaškim družinam ob napotitvah pripadnikov oboroženih sil na mednarodne operacije in misije. Namen raziskave je bil analizirati obstoječe oblike podpore vojaškim družinam v Sloveniji ter jih primerjati s podpornimi sistemi na Češkem, v Veliki Britaniji in Združenih državah Amerike. Poseben poudarek je bil namenjen vplivu širšega družbenega in institucionalnega okolja na razvoj podpornih sistemov. Teoretični del temelji na konceptu vojaških družin, teoriji pohlepnih institucij, Bronfenbrennerjevi ekološki teoriji ter tipologijah socialnih držav. V raziskavi je bila uporabljena metoda analize dokumentov, dopolnjena z anketnim vprašalnikom med pripadniki Slovenske vojske (SV) in ameriških oboroženih sil. Primerjalna analiza je bila izvedena na podlagi kazalnikov, kot so zdravstvena, psihološka, socialno-varstvena, religiozna duhovna podpora ter organizacija prostega časa. Rezultati raziskave kažejo, da se podporni sistemi med izbranimi državami razlikujejo glede obsega, raznolikosti in predvsem po načinu njihove organizacije. V ZDA in Veliki Britaniji je prednostna naloga oboroženih sil pri zagotavljanju podpore, medtem ko v Sloveniji in na Češkem pomemben del pokrivajo že splošni sistemi socialne države. Raziskava opozarja, da neposredna primerjava Slovenije z večjimi vojaškimi sistemi ni povsem ustrezna brez upoštevanja širšega družbenega in institucionalnega konteksta posamezne države. Hkrati ugotovitve nakazujejo potrebo po nadaljnjem razvoju bolj ciljno usmerjenih oblik podpore, namenjenih neposredno partnerjem in otrokom pripadnikov SV.</dc:description><dc:publisher>L. Ogorevc</dc:publisher><dc:date>2026</dc:date><dc:date>2026-09-19 07:30:13</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>188171</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
