<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=188128"><dc:title>Načrtovanje 3D modelov nosilnih pladnjev za polagalni stroj v proizvodnji tiskanih vezij</dc:title><dc:creator>Tubić,	Zoran	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Vončina,	Danjel	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>3D-model</dc:subject><dc:subject>avtomatizacija proizvodnje</dc:subject><dc:subject>Pick and Place</dc:subject><dc:subject>nosilni pladenj</dc:subject><dc:subject>OpenSCAD</dc:subject><dc:subject>Python</dc:subject><dc:description>V tem magistrskem delu je predstavljen projekt 3D-Gen, programsko orodje za samodejno generiranje 3D-modelov nosilnih pladnjev. Nosilni pladnji se v proizvodnem procesu uporabljajo kot nosilci elektronskih komponent, ki jih polagalni stroj (ang. Pick and Place) s pladnja pobere in namesti na tiskano vezje. Takšen način podajanja komponent je primeren predvsem za večje in dražje elektronske komponente oziroma komponente, ki niso dobavljene v zadostnih količinah ali jih zaradi omejenega prostora za podajalnike ni smiselno namestiti na običajne podajalnike polagalnega stroja. Glavni namen projekta je poenostavitev in optimizacija izdelave  nosilnih pladnjev s samodejnim generiranjem njihovih 3D-modelov.
Manjše elektronske komponente so običajno dobavljene na trakovih in se v stroj podajajo prek podajalnikov (ang. feeder). Pri posebnih oziroma večjih ali dražjih komponentah je potrebno te predhodno namestiti na nosilni pladenj. Ta vsebuje udrtine ustreznih dimenzij (globine, širine in višine), ki omogočajo pravilno in zanesljivo namestitev več različnih tipov komponent.
Orodje 3D-Gen je razvito v programskem jeziku Python. Za vnos parametrov se uporablja grafični uporabniški vmesnik, za generiranje 3D-modela pa izvedljiva datoteka aplikacije OpenSCAD, ki omogoča tekstovno zasnovano modeliranje. Orodje omogoča izdelavo 3D-modelov nosilnih pladnjev na podlagi vhodnih podatkov o številu, dimenzijah komponent in  robnih pogojih, s čimer se bistveno zmanjša potreba po ročnem modeliranju. Tako generirane modele je nato mogoče izdelati s 3D-tiskanjem ali strojno obdelati s CNC strojem.
Rezultati kažejo, da uporaba razvitega programskega orodja skrajša čas načrtovanja nosilnih pladnjev, saj odpravi potrebo po ročnem modeliranju. Posledično se znižajo stroški proizvodnega procesa ter zmanjša možnost napak. To uporabnikom omogoča, da se bolj osredotočijo na dejanski proces polaganja komponent s polagalnim strojem, ne da bi se morali ukvarjati z morebitnimi težavami pri generiranju nosilnih pladnjev ali z njihovim ročnim načrtovanjem.</dc:description><dc:date>2026</dc:date><dc:date>2026-09-18 14:10:01</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>188128</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
