<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=188093"><dc:title>Otrok kot (ne)posredna žrtev prisilnega nadzora v intimnopartnerskem razmerju</dc:title><dc:creator>Šabec,	Eva	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Kralj,	Ana	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>Nadzorovalno vedenje</dc:subject><dc:subject>otrokov glas</dc:subject><dc:subject>center za socialno delo</dc:subject><dc:subject>socialno delo z družino</dc:subject><dc:subject>stiki s povzročiteljem nasilja</dc:subject><dc:description>V magistrskem delu obravnavam perspektivo otroka kot (ne)posredne žrtve prisilnega nadzora v intimnopartnerskem razmerju njegovih staršev. Prisilni nadzor je koncept, katerega utemeljitelj je Evan Stark in označuje vzorec sistematičnega omejevanja, nadzorovanja in podrejanja žrtve, kar pa se udejanja preko različnih dejanj psihičnega, ekonomskega, socialnega in fizičnega nasilja. Čeprav je prisilni nadzor značilen za intimnopartnerske odnose, pa se pojavlja vprašanje, kakšen je njegov vpliv na otroke in kako se ti odzivajo nanj. Namen raziskave je bil raziskati, kakšno je poznavanje prisilnega nadzora med strokovnimi delavkami na centrih za socialno delo in na kakšen način ga prepoznavajo. Zanimalo me je tudi, kako strokovne delavke sodelujejo z žrtvami prisilnega nadzora ter njihovimi otroci in kako jim nudijo ustrezno podporo in pomoč pri urejanju stikov s povzročiteljem nasilja. Z raziskavo sem želela ugotoviti tudi, kako strokovne delavke v proces odkrivanja prisilnega nadzora vključujejo otroke, kakšna je njihova vloga in kakšne posledice pušča na njih. Nazadnje me je zanimalo, kakšne so izkušnje uporabnic pri sodelovanju s strokovnimi delavkami na centrih za socialno delo ter kako bi se v prihodnje lahko izboljšala tako proces prepoznavanja in obravnave prisilnega nadzora kot tudi postopek podpore in pomoči. Odgovore na zastavljena vprašanja sem pridobila s pomočjo izvedbe kvalitativne raziskave, natančneje z metodo polstrukturiranih intervjujev. V njih je sodelovalo osem stokovnih delavk, ki so zaposlene na sedmih različnih centrih za socialno delo.  Z izvedeno raziskavo sem ugotovila, da socialne delavke prepoznavajo dejanja prisilnega nadzora, vendar pa ga ne prepoznavajo kot sistemskega vzorca dejanj. Proces podpore in pomoči pri regulaciji stikov s povzročiteljem nasilja je v času skupnega življenja z njim usmerjen v večanje varnosti in v preprečevanje oz. zmanjševanje posledic prisilnega nadzora. V tem obdobju so žrtve spodbujene k zapustitvi nasilnega razmerja. V času odhoda žrtve iz nasilnega odnosa in razveze je delo strokovnih delavk usmerjeno predvsem k zagotavljanju varnih stikov s povzročiteljem nasilja. Raziskava je pokazala tudi, da ločitev oziroma razveza od povzročitelja prisilnega nadzora ne pomeni tudi prenehanja izvajanja nadzornih dejanj. Ugotovila sem, da je med strokovnimi delavkami prisotno prepričanje o nujnosti razlikovanja starševske in partnerske vloge, tudi v primerih prisotnosti prisilnega nadzora. Strokovne delavke pri svojem delu otroke različno vključujejo v delovni proces. Sodelovanje z njimi je usmerjeno predvsem na oblikovanje varnega odnosa ter nudenje ustrezne podpore in pomoči. Obenem so rezultati raziskave pokazali, da strokovne delavke prepoznavajo tako posredno kot tudi neposredno vključenost otrok v izvajanje prisilnega nadzora. Rezultati raziskave nazadnje opozarjajo še na potrebo po povečanju ozaveščenosti o prisilnem nadzoru tako v družbi kot tudi med strokovnjaki.</dc:description><dc:date>2026</dc:date><dc:date>2026-09-18 09:01:35</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>188093</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
