Femicid v Republiki Sloveniji: možnosti pravne ureditve in vloga socialnega dela pri zaščiti žrtev intimnopartnerskega nasiljaOmeragić, Šejla (Avtor) Kralj, Ana (Mentor) Ključne besede: femicidnasilje nad ženskamiintimnopartnersko nasiljezaščita žrtevsocialno delozakonodaja.Povzetek: Namen magistrskega dela je prispevati k boljšemu razumevanju femicida kot specifične oblike nasilja nad ženskami ter spodbuditi razpravo o izboljšanju zakonodaje, preventivnih politik in institucionalnih odzivov na nasilje nad ženskami v Sloveniji. Magistrsko delo obravnava femicid kot najhujše oblike nasilja nad ženskami ter ga umešča v širši družbeni, pravni in socialnovarstveni kontekst. Femicid ni razumljen zgolj kot individualno kaznivo dejanje, temveč kot posledica dolgotrajnih družbenih neenakosti med spoloma, patriarhalnih družbenih norm in različnih oblik nasilja nad ženskami, predvsem intimnopartnerskega nasilja. Poseben poudarek magistrskega dela je namenjen vprašanju ustreznosti slovenske pravne ureditve pri prepoznavanju in obravnavi femicida ter možnostim za izboljšanje zaščite žrtev intimnopartnerskega nasilja z vidika zakonodaje, socialnega dela in medinstitucionalnega sodelovanja. V teoretskem delu magistrsko delo predstavi razvoj pojma femicid, različne definicije femicida v feministični, sociološki in pravni literaturi ter ključne dejavnike tveganja za femicid. Obravnavane so tudi družbene, psihološke in pravne posledice nasilja nad ženskami ter povezava med intimnopartnerskim nasiljem in femicidom. Posebna pozornost je namenjena mednarodnemu pravnemu okviru, predvsem Istanbulski konvenciji, ter primerjalni analizi zakonodaj izbranih držav, Mehike, Argentine, Španije in Hrvaške, ki femicid obravnavajo na različne načine. Magistrsko delo analizira tudi slovensko zakonodajo na področju preprečevanja nasilja nad ženskami. Preprečevanje femicida ni naloga zgolj kazenskega prava ali posamezne institucije, temveč zahteva dolgoročni in celostni pristop, ki vključuje preventivo, zgodnje prepoznavanje nasilja, strokovno podporo žrtvam, ustrezno usposobljene strokovne delavce in družbeno okolje, ki nasilje nad ženskami dosledno prepoznava kot nesprejemljivo kršitev človekovih pravic. Posebej je izpostavljena vloga socialnega dela pri zaščiti žrtev intimnopartnerskega nasilja, ocenjevanju ogroženosti, zagovorništvu, koordinaciji pomoči ter interdisciplinarnem sodelovanju med centri za socialno delo, policijo, pravosodjem, zdravstvenimi ustanovami in nevladnimi organizacijami. Empirični del magistrskega dela temelji na kombiniranem raziskovalnem pristopu, ki združuje kvalitativne in kvantitativne raziskovalne metode. Uporabljene metode vključujejo primerjalno analizo zakonodaje, polstrukturirane intervjuje in anketni vprašalnik. Primerjalna analiza omogoča vpogled v različne pravne pristope k obravnavi femicida, polstrukturirani intervjuji pa omogočajo poglobljeno razumevanje stališč strokovnjakinj s področja sociologije, prava in organizacij za pomoč žrtvam nasilja. Z anketnim vprašalnikom raziskava pridobiva širši vpogled v dojemanja problematike femicida, zaščite žrtev nasilja ter potrebe po učinkovitejših zaščitnih ukrepih in zakonodajnih rešitvah v Republiki Sloveniji. Ugotovitve magistrskega dela poudarjajo, da učinkovito preprečevanje femicida zahteva celosten pristop, ki povezuje ustrezno zakonodajo, pravočasno prepoznavanje dejavnikov tveganja, medinstitucionalno sodelovanje ter dostopno in strokovno utemeljeno psihosocialno podporo žrtvam nasilja.20262026-09-18 09:00:44Magistrsko delo/naloga188089sl