<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=188086"><dc:title>Analiza trga svile in svilenih izdelkov</dc:title><dc:creator>Šabanović,	Adnan	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Demšar,	Andrej	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>svila</dc:subject><dc:subject>svilogojstvo</dc:subject><dc:subject>trg svile</dc:subject><dc:subject>surova svila</dc:subject><dc:subject>trgovinski tokovi</dc:subject><dc:subject>Slovenija</dc:subject><dc:description>Diplomsko delo obravnava trg svile in svilenih izdelkov na svetovni ravni, v Evropski uniji in Sloveniji. Analiza temelji na sekundarnih podatkih iz znanstvenih, statističnih, institucionalnih in tržnih virov, pri čemer so bili ločeno obravnavani proizvodnja surove svile, trgovinski tokovi ter tržni trendi. Rezultati kažejo, da je svetovna proizvodnja svile po izrazitem upadu po letu 2015 med letoma 2022 in 2024 ponovno nekoliko narasla, z 91.221 na 97.351 ton. Leta 2024 sta bili največji proizvajalki Kitajska s 50.500 tonami in Indija z 41.121 tonami. Hkrati se je vrednost svetovne trgovine v okviru poglavja HS 50 med letoma 2023 in 2024 zmanjšala z 1,78 na 1,62 milijarde USD. Evropska unija ima predvsem vlogo uvoznice in predelovalke svile, pri čemer izstopa Italija kot pomembno središče predelave in trgovine. Analiza slovenskega trga kaže, da Slovenija nima tržno pomembne proizvodnje surove svile in predstavlja majhen, pretežno uvozno usmerjen trg. Razvojne možnosti Slovenije so predvsem v manjših, specializiranih in trajnostno usmerjenih segmentih z višjo dodano vrednostjo.</dc:description><dc:date>2026</dc:date><dc:date>2026-09-18 09:00:10</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>188086</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>