<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=188081"><dc:title>Analiza ponovljivosti koordinat točk v precizni geodetski mreži</dc:title><dc:creator>Odar,	Tjaša	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Marjetič,	Aleš	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Štebe,	Gašper	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>diplomske naloge</dc:subject><dc:subject>gradbeništvo</dc:subject><dc:subject>geodetska mreža</dc:subject><dc:subject>geodetske meritve</dc:subject><dc:subject>posredna izravnava po metodi najmanjših kvadratov</dc:subject><dc:subject>analiza ponovljivosti</dc:subject><dc:subject>statistično značilni premiki</dc:subject><dc:description>S pojmom ponovljivosti se v geodeziji pogosto srečujemo. Namen diplomske naloge je analiza ponovljivosti določitve koordinat v precizni geodetski mreži. Opravili smo pet terminskih izmer, med katerimi smo zagotovili enake merilne pogoje ter uporabili enako metodo izmere in instrumentarij. Meritve smo obdelali in mrežo izravnali po metodi najmanjših kvadratov. Sledila sta izračun koordinatnih razlik in premikov. Rezultati so prikazani tabelarično in grafično. Ponovljivost meritev smo ocenjevali na dva načina: z izračunom ponovljivosti na podlagi odstopanj od srednjih vrednosti koordinat ter s statistično analizo premikov. Povprečna ponovljivost, izračunana iz odstopanj, znaša v smeri y 0,11 mm, v smeri x 0,18 mm, položajno pa 0,21 mm. Dobljene vrednosti so primerljive z natančnostjo določitve koordinat, kar je za precizne meritve pričakovano, zato lahko sklepamo, da je ponovljivost dobra. Statistična analiza po klasičnem testu je pokazala prisotnost statistično značilnih premikov pri vseh obravnavanih točkah, medtem ko je analiza na podlagi simulirane porazdelitvene funkcije statistično značilne premike pokazala le pri točkah 4 in FGG3J. Primerjava obeh načinov ocene ponovljivosti kaže na skladnost rezultatov. Metodi se medsebojno dopolnjujeta, saj prva podaja splošno oceno kakovosti določitve koordinat, druga pa omogoča podrobnejšo analizo ugotovljenih odstopanj. Rezultati tako potrjujejo visoko kakovost izvedenih meritev in dobro ponovljivost določitve koordinat v obravnavani geodetski mreži.</dc:description><dc:publisher>[T. Odar]</dc:publisher><dc:date>2026</dc:date><dc:date>2026-09-18 08:46:41</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>188081</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
