<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=188079"><dc:title>Analiza stabilnosti pobočja na kmetijskem zemljišču v Spodnjih Izlakah</dc:title><dc:creator>Kleindienst,	Robin	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Smolar,	Jasna	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Pulko,	Boštjan	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>diplomske naloge</dc:subject><dc:subject>gradbeništvo</dc:subject><dc:subject>geomehanske preiskave</dc:subject><dc:subject>analize stabilnosti</dc:subject><dc:subject>drenirana strižna trdnost</dc:subject><dc:subject>klasifikacija zemljin</dc:subject><dc:subject>geomorfologija</dc:subject><dc:subject>geologija</dc:subject><dc:description>Diplomska naloga je nastala v okviru raziskovalnega projekta ExtremEarth, katerega cilj je preučiti vpliv ekstremnih vremenskih dogodkov na procese na Zemljinem površju. Obravnavali smo kmetijsko zemljišče v Spodnjih Izlakah in analizirali dovzetnost terena za pobočne masne premike ob spremenljivih hidroloških razmerah, zlasti ob dvigu nivoja podzemne vode zaradi ekstremnih padavin. Na podlagi javno dostopnih prostorskih, geoloških in hidroloških podatkov ter predhodno izvedenih terenskih raziskav smo opredelili geotehnične razmere na obravnavanem območju. Na odvzetih vzorcih zemljin smo izvedli laboratorijske preiskave naravne vlage, Atterbergovih meja plastičnosti, zrnavostne sestave in drenirane strižne trdnosti. Stabilnost pobočja smo analizirali v programu Slide2 z metodo GLE/Morgenstern-Price v treh profilih (V1, V2 in V3). Analize smo izvedli za dve privzeti debelini preperinskega sloja nad kamninsko podlago (10 m in 20 m) ter dve kombinaciji strižnih parametrov zemljine, pri čemer smo konservativno predpostavili nivo podzemne vode na površju. Rezultati kažejo najvišje faktorje varnosti v profilu V2, najnižje pa v profilu V3. V profilu V3 je pri manj ugodni kombinaciji strižnih parametrov faktor varnosti znašal 0,790, kar nakazuje potencialno možnost nestabilnosti pobočja v obravnavanih razmerah. Ker na območju niso bili opaženi znaki preteklih ali aktivnih pobočnih masnih premikov, ocenjujemo, da gre za konzervativno oceno stanja, ki pa hkrati opozarja na povečano občutljivost območja profila V3. Pri izračunih, v katerih smo spremenili le privzeto debelino preperine, ni bilo bistvenih razlik v faktorjih varnosti. Priporočamo dodatne raziskave za natančnejšo določitev debeline preperine in dolgoročnejše spremljanje nivoja podzemne vode.</dc:description><dc:publisher>[R. Kleindienst]</dc:publisher><dc:date>2026</dc:date><dc:date>2026-09-18 08:46:21</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>188079</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
