<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=188064"><dc:title>Osebna asistenca skozi pogled delovne terapije</dc:title><dc:creator>Potočnik,	Katarina	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Plemelj Mohorič,	Alenka	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Bratun,	Urša	(Recenzent)
	</dc:creator><dc:subject>diplomska dela</dc:subject><dc:subject>delovna terapija</dc:subject><dc:subject>okupacija</dc:subject><dc:subject>samostojnost</dc:subject><dc:subject>na uporabnika usmerjen pristop</dc:subject><dc:subject>socialna vključenost</dc:subject><dc:description>Uvod: Osebna asistenca prispeva k izboljšanju kakovosti in samostojnosti življenja oseb z zmanjšano zmožnostjo ter je skladna z načeli delovne terapije. Storitve vključujejo na uporabnika usmerjen pristop, s poudarkom na osebni avtonomiji in spodbujanju samostojnosti pri izvajanju okupacij. Delo asistentov in delovnih terapevtov se tesno povezuje, saj oba v ospredje postavljata holistični pristop in neodvisno življenje uporabnika v njegovem domačem okolju. Namen: Namen dela je bil z vidika delovne terapije raziskati doživljanje vloge osebnih asistentov pri spodbujanju samostojnosti uporabnikov pri vsakodnevnih aktivnostih in sodelovanju v družbi. Metode dela: Uporabili smo kvalitativni raziskovalni pristop. Podatke smo zbrali s polstrukturiranimi intervjuji s petimi osebnimi asistentkami, ki so imele vsaj dve leti delovnih izkušenj in izkušnje z delom pri najmanj dveh uporabnikih. Za analizo podatkov smo uporabili kvalitativno vsebinsko analizo, s katero smo besedilo sistematično kodirali in oblikovali v pomenljive kategorije. Rezultati: Z analizo smo oblikovali pet kategorij: na uporabnika usmerjen pristop, odnos med uporabnikom in asistentom, podpora uporabniku, prilagajanje izvedbe dejavnosti ter socialna vključenost. Ugotovili smo, da asistenti spodbujajo samostojnost s sprotnim prilagajanjem podpore glede na zmožnosti uporabnika, pri čemer izhajajo iz njegovih želja. Pri svojem delu uporabljajo strategije, kot so zrcaljenje, demonstracija, vzpostavljanje dnevnih rutin, uporaba tehničnih pripomočkov ter sodobnih digitalnih tehnologij. Ključen je zaupen in usklajen odnos, ki omogoča celostno podporo na telesni, duševni in socialni ravni. Razprava: Osebna asistenca presega zgolj fizično pomoč in se sklada z bio-psiho-socialnim modelom. Osebni asistenti delujejo po načelu sodelovanja, ne prevzemanja opravil. Kljub temu pa delujejo pretežno intuitivno, brez formalnih terapevtskih ciljev, kar potrjuje potrebo po dodatnem usposabljanju in tesnejšem sodelovanju z delovnimi terapevti. Kot omejitve raziskave izpostavljamo majhen in homogen vzorec ter možnost socialne zaželenosti odgovorov. Zaključek: Osebni asistenti pomembno prispevajo k samostojnemu delovanju uporabnikov in preprečevanju socialne izolacije. Smiselno bi bilo povezovanje delovnih terapevtov in osebnih asistentov ter oblikovati izobraževalne programe za izvajanje poklica osebni asistent.</dc:description><dc:publisher>[K. Potočnik]</dc:publisher><dc:date>2026</dc:date><dc:date>2026-09-18 07:45:37</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>188064</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>