<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=188009"><dc:title>Modeliranje odziva sistema zaščite in reševanja na potresni scenarij</dc:title><dc:creator>Rupar,	Tjaša	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Dolšek,	Matjaž	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Fazarinc,	Neja	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>diplomske naloge</dc:subject><dc:subject>gradbeništvo</dc:subject><dc:subject>potresni scenarij</dc:subject><dc:subject>potresne zahteve</dc:subject><dc:subject>pripravljenost na izredne razmere</dc:subject><dc:subject>sistem zaščite in reševanja</dc:subject><dc:subject>modeliranje odziva na izredne razmere</dc:subject><dc:subject>občina Škofja Loka</dc:subject><dc:description>Potres lahko povzroči obsežne posledice za prebivalstvo, stavbe in infrastrukturo, zato je za obvladovanje njegovih posledic takoj po potresu ključno učinkovito delovanje sistema zaščite in reševanja. V diplomski nalogi obravnavamo modeliranje odziva lokalnega sistema zaščite in reševanja na potres z momentno magnitudo 5,6 na območju občine Škofja Loka, ki je bil opredeljen glede na ciljno povratno dobo 2500 let. Za izbrani potresni scenarij smo simulirali prostorsko polje potresnega gibanja tal ob upoštevanju vpliva lokalnih tal. Potresno kapaciteto stavb smo ocenili s parametričnimi potisnimi krivuljami, potresne zahteve pa z metodo N2. Glede na ocenjena stanja poškodovanosti stavb smo modelirali posledice za prebivalstvo, vključno s smrtnimi žrtvami, poškodovanimi osebami in potrebami po začasni nastanitvi. Pri modeliranju odziva smo upoštevali tudi operativnost enot po potresu ter prevoznost cestnega omrežja. Rezultati kažejo, da bi 551 stavb doseglo stanje popolne poškodovanosti, kar znaša približno 9 % vseh stavb. Potres bi povzročil približno 30 smrtnih žrtev in 789 poškodovanih oseb, medtem ko bi 9244 oseb potrebovalo začasno nastanitev. Zmogljivost lokalnega sistema ne bi zadostovala za obvladovanje vseh ocenjenih posledic, predvsem zaradi nezadostnih kapacitet začasnih nastanitev in zdravstvene oskrbe. Poudariti je treba, da predstavljeni rezultati ne predstavljajo napovedi posledic konkretnega potresnega dogodka, saj analiza temelji na enem izbranem potresnem scenariju in srednjih ocenah posameznih komponent modela, medtem ko upoštevanje aleatornih in epistemičnih negotovosti presega okvire naloge. Kljub tem omejitvam pristop omogoča povezovanje posledic, zahtev in kapacitet s simulacijo odziva ter predstavlja podlago za izboljšanje pripravljenosti in opredelitev potreb po podpori lokalnemu sistemu z državne ravni.</dc:description><dc:publisher>[T. Rupar]</dc:publisher><dc:date>2026</dc:date><dc:date>2026-09-17 08:47:11</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>188009</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
