<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=188003"><dc:title>Uporaba pristopa vitke gradnje pri izdelavi operativnega plana gradnje</dc:title><dc:creator>Stvarnik,	Marko	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Srdič,	Aleksander	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>diplomske naloge</dc:subject><dc:subject>gradbeništvo</dc:subject><dc:subject>vitka gradnja</dc:subject><dc:subject>operativno planiranje</dc:subject><dc:subject>taktno planiranje</dc:subject><dc:subject>metoda kritične poti</dc:subject><dc:subject>gradbeni procesi</dc:subject><dc:description>Diplomsko delo obravnava uporabo pristopa vitke gradnje pri izdelavi operativnega plana gradnje. V teoretičnem delu so predstavljeni razvoj vitke proizvodnje in vitke gradnje, njena temeljna načela ter najpogostejše izgube v gradbenih procesih. Podrobneje sta obravnavana Last Planner System in taktno planiranje kot pristopa za izboljšanje zanesljivosti planiranja, usklajevanje izvajalskih ekip in zagotavljanje stabilnejšega toka dela. V praktičnem delu je obravnavan projekt stanovanjske soseske Litijska–Pesarska v Ljubljani, pri čemer je podrobnejša analiza omejena na suhomontažna dela objekta C. Izhodišče predstavlja obstoječi terminski plan, pripravljen po metodi kritične poti, v katerem so suhomontažna dela prikazana kot enotna aktivnost v trajanju 50 delovnih dni. Na podlagi projektne dokumentacije in obstoječega plana je izdelan alternativni predlog organizacije izvedbe po načelih vitkega planiranja. Objekt je razdeljen na taktne cone, določeni so delovni paketi, izvajalske ekipe, zaporedje aktivnosti in takt izvedbe. Taktni plan je izdelan s pomočjo programskega orodja Hoylu. Primerjava obeh pristopov pokaže, da vitko planiranje omogoča podrobnejši prostorski in časovni prikaz izvedbe, preglednejše usklajevanje izvajalskih ekip ter spremljanje pripravljenosti in napredovanja del. Predlagani pristop predstavlja dopolnitev klasičnega terminskega planiranja, njegova uspešna uporaba pa zahteva sodelovanje udeležencev, sprotno odpravljanje omejitev in prilagajanje dejanskim razmeram na gradbišču.</dc:description><dc:publisher>[M. Stvarnik]</dc:publisher><dc:date>2026</dc:date><dc:date>2026-09-17 08:46:36</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>188003</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
