<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=188001"><dc:title>Preiskave dvostrižnih lesenih spojev z uporabo bukovih moznikov</dc:title><dc:creator>Vulić,	Jakob	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Turk,	Goran	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Lopatič,	Jože	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>diplomske naloge</dc:subject><dc:subject>leseni mozničeni spoji</dc:subject><dc:subject>bukovi mozniki</dc:subject><dc:subject>dvostrižni spoji</dc:subject><dc:subject>nosilnost spojev</dc:subject><dc:subject>Evrokod 5</dc:subject><dc:description>Diplomska naloga obravnava mehansko obnašanje dvostrižnih lesenih spojev z bukovimi mozniki. Eksperimentalno so bili preizkušeni spoji iz smrekovih in bukovih elementov, povezani s kupljenimi in lastno izdelanimi mozniki premera 12 mm. Preizkusi so bili izvedeni pri obremenjevanju vzporedno in pravokotno na vlakna zunanjih-bočnih elementov. Na podlagi krivulj sila–pomik so bili določeni največja sila, togost spoja in pomik pri največji sili, rezultati pa so bili dopolnjeni z meritvami vlažnosti in gostote lesa. Povezave med največjo silo, togostjo in gostoto so bile ovrednotene s Pearsonovim korelacijskim koeficientom. Nosilnost spojev je bila izračunana po določilih končnega osnutka 2. generacije Evrokoda 5 (2G EC5) z različnimi kombinacijami eksperimentalno in računsko določenih vrednosti vtisne trdnosti ter upogibne odpornosti moznikov. Primerjava je pokazala, da 2G EC5 pri določitvi vtisne trdnosti in upogibne odpornosti podaja konservativnejše vrednosti od eksperimentalnih, zato so bile tudi računsko določene nosilnosti nižje od eksperimentalnih in s tem na varni strani. Vizualni pregled prerezanih preizkušancev je pokazal predvsem način porušitve z nastankom štirih značilnih lomnih mest v mozniku. Rezultati potrjujejo uporabnost bukovih moznikov v lesenih spojih, hkrati pa kažejo na potrebo po nadaljnjih raziskavah večjih vzorcev in natančnejšem ovrednotenju porušnih mehanizmov.</dc:description><dc:publisher>[J. Vulić]</dc:publisher><dc:date>2026</dc:date><dc:date>2026-09-17 08:46:28</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>188001</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
