Vpliv vlažnosti lesa na impregnabilnost in vezavo zaščitnih pripravkov na osnovi bakra in etanolaminaNagode, Jure (Avtor) Humar, Miha (Mentor) Pohleven, Franc (Recenzent) zašita lesaizpiranjebakrovi zaščitni pripravkietanolaminvlažnost lesaBakrovi zaščitni pripravki so zelo razširjeni fungicidi. So zelo učinkoviti, vendar je njihova poglavitna pomanjkljivost slaba vezava v les. Ta lastnost omejuje uporabo zaščitenega lesa tam, kjer lahko prihaja do izpiranja aktivnih komponent iz lesa. Fiksacijo bakrovih učinkovin lahko izboljšamo z dodajanjem aminov in karboksilnih kislin. V diplomski nalogi smo raziskovali vpliv vlažnosti lesa na vezavo baker-etanolaminskih pripravkov. Smrekove vzorce smo po postopku polnih celic impregnirali s 4 različnimi kombinacijami in 3 koncentracijami zaščitnih pripravkov na osnovi bakra (bakrovega(II) sulfata ali bakrovega(II) oksida), etanolamina in oktanojske kisline. Po gravimetrično določenem mokrem navzemu smo impregnirane vzorce sušili pri sobni temperaturi. Izpiranje bakrovih učinkovin iz smrekovih vzorcev je potekalo v skladu z nekoliko modificirano standardno metodo SIST EN 1250/2. Delež izpranega bakra v izpirkih smo določili z atomsko absorpcijsko spektroskopijo. Ugotovili smo, da začetna povišana vlažnost vzorcev pozitivno vpliva na vezavo zaščitnih pripravkov na osnovi bakra in etanolamina v les. Najmanj bakra se je izpralo pri vzorcih, ki so imeli celične stene nasičene z vodo (u = 30 %), največ pa pri vzorcih z vlažnostjo med od 0 do 10 %. Tudi sestava pripravkov je vplivala na izpiranje. Pripravki na osnovi bakrovega(II) sulfata so se v les vezali bolje kot pripravki, kjer smo uporabili bakrov(II) oksid.[J. Nagode]20072014-07-11 12:24:31Diplomsko delo188sl