Analiza regeneracije gozda po požaruMasle, Andraž (Avtor) Grigillo, Dejan (Mentor) Potočnik Buhvald, Ana (Komentor) diplomske nalogepožarregeneracija gozdadaljinsko zaznavanjeNDVINBRKrasSentinel-2Diplomska naloga obravnava regeneracijo gozda po požaru na Krasu julija 2022, ki je prizadel 3.707 ha površin, od tega 2.902 ha gozda. Namen raziskave je bil s satelitskimi posnetki Sentinel-2 analizirati časovni potek obnove vegetacije v treh letih po požaru ter oceniti, kako hitro in kje poteka regeneracija. Uporabljeni so bili spektralni indeksi, in sicer normiran diferencialni vegetacijski indeks (NDVI), normirano razmerje zgorelosti (NBR), diferencialni NBR (dNBR) in relativni diferencialni NBR (RdNBR), ki omogočajo spremljanje fotosintetske aktivnosti, strukturne obnove vegetacije ter intenzitete požara. Analiza temelji na desetih posnetkih iz obdobja 2017-2025, ki so bili obdelani v programu QGIS. Vsi sloji so bili prostorsko usklajeni, prevzorčeni na prostorsko ločljivost 10 m in izrezani na območje požarišča, določenega z vektorsko datoteko aktivacije EMSR604 storitve Copernicus Emergency Management Service (Copernicus EMS). Ta sistem Evropske komisije je namenjen kartiranju naravnih nesreč na podlagi satelitskih posnetkov. Rezultati kažejo izrazit padec NDVI in NBR neposredno po požaru, kar potrjuje popolno uničenje vegetacije in izgubo vlage v rastlinskem tkivu. Prvo leto po požaru (2023) regeneracija še ni bila zaznavna, kar je posledica obsežne poškodbe tal in koreninskih sistemov. V drugem letu (2024) je prišlo do najintenzivnejše obnove. NDVI je dosegel 75%, NBR pa 57% predpožarnega stanja. Tretje leto (2025) se je regeneracija nadaljevala počasneje, NDVI je dosegel 86%, NBR pa 74% referenčne vrednosti. Primerjava indeksov razkriva, da NDVI hitreje doseže predpožarne vrednosti, medtem ko NBR zaradi občutljivosti na vsebnost vode bolje odraža dejansko strukturno obnovo gozda. Prostorska analiza regeneracijskega indeksa (RI), ki meri spremembo vrednosti NBR glede na stanje takoj po požaru, potrjuje, da je intenziteta požara ključni dejavnik hitrosti obnove. Rezultati so skladni z ugotovitvami literature za sredozemske ekosisteme, hkrati pa odražajo specifične pedološke in klimatske razmere Krasa, ki regeneracijo upočasnjujejo.[A. Masle]20262026-09-17 08:45:07Diplomsko delo/naloga187990sl