Poznavanje, stališča in implementacija koncepta lahkega branja v logopedski in surdopedagoški praksi v SlovenijiAndjelić, Eva (Avtor) Kogovšek, Damjana (Mentor) Novšak Brce, Jerneja (Komentor) logopedidostopna komunikacijalahko branjeprilagoditev informacijlogopedija in surdopedagogikaklinična praksaS pričetkom veljavnosti Konvencije o pravicah invalidov leta 2008 je bila na mednarodni ravni vzpostavljena pravna obveznost držav podpisnic glede zagotavljanja dostopnih informacij. Eden od pomembnih načinov, s katerimi lahko institucije zagotavljajo dostopnejšo komunikacijo in informacije, je prilagajanje besedil, kamor sodi tudi koncept lahkega branja. Lahko branje predstavlja načrtno in strukturirano prilagajanje besedil z jezikovnimi, vsebinskimi in oblikovnimi poenostavitvami. Prilagoditve temeljijo na jasno opredeljenih smernicah ter upoštevajo potrebe določenih ciljnih skupin uporabnikov, ki za razumevanje informacij potrebujejo poenostavljeno obliko zapisa. Lahko branje je namenjeno posameznikom, ki prilagoditve besedil potrebujejo stalno ali začasno iz različnih vzrokov – bodisi spremembe jezikovnega okolja ali različnih kognitivnih ali senzornih ovir. Z ozirom na ciljne skupine so ravno logopedi in surdopedagogi tisti, ki v klinični praksi pogosto obravnavajo posameznike z omejenim razumevanjem pisnih informacij in zmanjšanim jezikovnim razumevanjem, zato bi lahko načela koncepta lahkega branja predstavljala pomembno strokovno orodje za prilagajanje besedil in izboljšanje dostopnosti informacij. Kljub neposredni povezavi pa v slovenskem prostoru primanjkuje sistematičnih empiričnih podatkov o ravni formalnega in neformalnega poznavanja koncepta lahkega branja med logopedi in/ali surdopedagogi ali obsegu dejanske implementacije v klinični praksi. Namen magistrskega dela je bil raziskati stopnjo seznanjenosti logopedov in surdopedagogov v Sloveniji s konceptom lahkega branja ter ugotoviti, v kolikšni meri in na kakšen način ga vključujejo v svojo klinično prakso. Namen raziskave je bil prav tako usmerjen v preučevanje razlik v uporabi lahkega branja glede na strokovni profil, delovne izkušnje, klinične kontekste in ciljne skupine uporabnikov ter v prepoznavanje ovir, ki vplivajo na uporabo koncepta v klinični praksi. Raziskava je pokazala, da je koncept lahkega branja med anketiranimi logopedi in surdopedagogi v Sloveniji razmeroma dobro prepoznan, pri čemer anketirani do koncepta gojijo pozitivna stališča. Trenutno pa se seznanjenost s konceptom še ne odraža nujno v poglobljenem znanju in samozavestni ali rutinski rabi koncepta v praksi. Lahko branje se uporablja predvsem občasno, najpogosteje v terapevtskem in učnem kontekstu, z namenom izboljšanja razumevanja informacij, prilagajanja terapevtskih gradiv in podpore učenju. Glavne ovire pri pogostejši implementaciji lahkega branja v klinično prakso niso povezane z dvomom o njegovi strokovni relevantnosti ali učinkovitosti, temveč predvsem s pomanjkanjem časa za pripravo gradiv ali izobraževanje ter pomanjkanjem relevantnih obstoječih gradiv v lahkem branju. Magistrsko delo podaja vpogled v poznavanje in uporabo koncepta lahkega branja med logopedi in surdopedagogi v Sloveniji ter s tem ponuja izhodišče za nadaljnji razvoj področja, predvsem v smeri širše in pogostejše implementacije koncepta, ki lahko pripomore k izboljšanju dostopnosti informacij.E. Andjelić20262026-09-17 08:31:02Magistrsko delo/naloga187985sl