<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=187925"><dc:title>Analiza sistema e-naročanja na zdravstvene storitve in uporabniških izkušenj v Sloveniji</dc:title><dc:creator>Friškovec Kumar,	Sara	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Stanimirović,	Dalibor	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>eZdravje</dc:subject><dc:subject>eNaročanje</dc:subject><dc:subject>zVEM</dc:subject><dc:subject>uporabniška izkušnja</dc:subject><dc:subject>digitalizacija zdravstva</dc:subject><dc:subject>javni sektor</dc:subject><dc:description>Diplomsko delo obravnava področje digitalizacije zdravstva v Sloveniji s poudarkom na analizi nacionalnega sistema eNaročanja ter uporabniških izkušnjah pacientov. Osrednji problem predstavljajo zaznana neskladja med prikazanimi ter realnimi čakalnimi dobami in izzivi digitalne vključenosti. Namen dela je celostno ovrednotiti uporabniško prijaznost, identificirati ovire ter predlagati izboljšave za optimizacijo sistema eNaročanja. Raziskava temelji na mešanem raziskovalnem pristopu. Teoretični del obsega deskriptivno metodo in analizo znanstvene ter strokovne literature. Empirični del združuje kvantitativno analizo podatkov, pridobljenih s spletnim anketnim vprašalnikom med uporabniki storitve, ter kvalitativno analizo dveh polstrukturiranih intervjujev s strokovnjaki s področja eZdravja na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje.
Ugotovitve razkrivajo, da uporabniki vmesnik eNaročanja dojemajo kot pregleden in enostaven, ko postopek izvedejo z vnosom številke eNapotnice in ZZZS številke. Glavno praktično težavo pa predstavlja razkorak med prikazanimi in dejanskimi čakalnimi dobami v ambulantah, ki izvira iz fragmentacije lokalnih informacijskih sistemov, metodoloških razlik ter pojava fiktivnega čakanja pacientov ob samoplačniških pregledih. Ugotovitve raziskave ponujajo uporabna izhodišča ter strokovne usmeritve za nadaljnje izboljševanje delovanja sistema v javnem zdravstvenem okolju. Odločevalcem ponujajo podlago za poenostavitev digitalnih poti, sprotni dvig ažurnosti podatkov v sistemu ter opozarjajo na nujnost integracije podatkov zasebnikov v Centralni register podatkov o pacientih. To prispeva k zmanjševanju digitalnega razkoraka, večji transparentnosti ter dvigu zaupanja javnosti v e-zdravstvene storitve.</dc:description><dc:publisher>[S. Friškovec Kumar]</dc:publisher><dc:date>2026</dc:date><dc:date>2026-09-16 09:45:01</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>187925</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
