<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=187904"><dc:title>Vpeljevanje laserske CNC tehnologije v osnovnošolsko tehniško izobraževanje</dc:title><dc:creator>Jerina,	Jošt	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Avsec,	Stanislav	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Rupnik,	Denis	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>CNC-tehnologija</dc:subject><dc:subject>laserski izrez</dc:subject><dc:subject>sprejemanje CNC-tehnologije med učitelji</dc:subject><dc:subject>tehnika in tehnologija</dc:subject><dc:subject>tehniško izobraževanje</dc:subject><dc:subject>CNC-obdelava materialov</dc:subject><dc:subject>UTAUT</dc:subject><dc:description>Magistrsko delo obravnava področje od zgodovine računalniškega numeričnega krmiljenja (angl. Computer Numerical Control; v nadaljevanju CNC), njegove uporabe, vrst ter vse do laserskega CNC, na katerem se bodo izvajali primeri za učitelje osnovnih šol. Tehnologija CNC ni tako nova, je pa v zadnjem času postala cenovno ugodnejša, kar je idealna priložnost za spodbuditev učiteljev za posodobitev tehniških delavnic na osnovnih šolah.
Živimo v času industrije 4.0, spremembe se dogajajo vsak dan, naša odgovornost pa je, da se jim prilagajamo in gremo v korak s časom. Učni načrti se posodabljajo, vendar pa zaradi omejitev znanja, prostora, usposobljenosti, financ in motivacije CNC-tehnologija v osnovnih šolah še vedno ni tako prisotna, kot bi si mogoče želeli. Po prenovljenem učnem načrtu iz leta 2025 je v ospredje prišlo načrtovanje izdelka, od CNC-naprav pa le tiskalnik, ki omogoča 3D-tisk. Nekatere šole imajo možnost preizkusiti tudi kakšen drug tip naprave, vendar gre v tem primeru bolj za izjemo kot pravilo. V ta namen je bila izvedena raziskava med učitelji osnovnih in srednjih šol, ki je preverila stanje sprejemanja CNC-tehnologije za pedagoški proces, pripravljeni pa so bili tudi praktični primeri uporabe CNC-tehnologije v tehniškem izobraževanju.
V empiričnem delu je bilo s kvantitativnim, presečnim in deskriptivno-komparativnim pristopom raziskano sprejemanje tehnologije CNC med učitelji tehnike in tehnologije v slovenskih osnovnih in srednjih šolah. Podatki so bili zbrani s spletnim vprašalnikom, sestavljenim po modelu enotne teorije sprejemanja in uporabe tehnologije (angl. Unified Theory of Acceptance and Use of Technology) in razširjenim z lestvicami odnosa, anksioznosti in samoučinkovitosti. Zaradi odstopanj od normalne porazdelitve so bile razlike med skupinami preverjene z Mann-Whitneyjevim U-testom in velikostjo učinka (rang-biserialna korelacija).
Rezultati kažejo, da imajo učitelji do tehnologije CNC pretežno pozitiven odnos in ji pripisujejo pedagoško vrednost, izražajo pa zmerno pripravljenost za prihodnjo uporabo ter nekoliko manj ugodno ocenjujejo podporne pogoje, družbeno spodbudo in lastno usposobljenost. Osnovnošolski učitelji so izrazili značilno bolj pozitiven odnos kot srednješolski, medtem ko pri drugih konstruktih razlike med vrstama šol niso bile statistično značilne. Dejanska uporaba tehnologij je bila v srednjih šolah pogostejša in bolj sistematična, zlasti pri integraciji računalniško podprtega načrtovanja in proizvodnje (angl. Computer-Aided Design/Computer-Aided Manufacturing – CAD/CAM), v osnovnih šolah pa je prevladovalo 3D-tiskanje, druge oblike CNC-obdelave pa so večinoma ostajale nedostopne ali le občasne.</dc:description><dc:publisher>J. Jerina</dc:publisher><dc:date>2026</dc:date><dc:date>2026-09-16 08:30:22</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>187904</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
