Dinamično ocenjevanje prenosne zmogljivosti daljnovodov z lokacijsko specifičnim napovedovanjem vetraLajevec, David (Avtor) Todorovski, Ljupčo (Mentor) Kocev, Dragi (Komentor) dinamično ocenjevanje prenosne zmogljivostinumerična vremenska napovedlokacijsko specifično napovedovanje vetragloboko učenjeverjetnostno napovedovanjeumerjanje verjetnostnih napovediDinamično ocenjevanje prenosne zmogljivosti daljnovodov (DTR, angl. dynamic thermal rating) lahko sprosti znaten del neizkoriščene zmogljivosti obstoječega omrežja, vendar je najbolj občutljivo prav na hitrost in smer vetra ob vodniku, ki ju numerična vremenska napoved na ravni posameznega razpona ocenjuje najmanj zanesljivo. V delu zgradimo sklenjeno računsko verigo od vremenske napovedi do empirično ovrednotene spodnje meje ampacitete. Napovedi regionalnega modela ICON-EU dopolnimo z večločljivostnim opisom terena. Na štiriletni zbirki desetminutnih meritev na 266 nemških postajah razvijemo in ovrednotimo večvejni konvolucijski model. Učimo ga na podatkih iz let 2021–2022, posploševanje pa preverimo na ločenih postajah v letih 2023 in 2024. Napako napovedi hitrosti vetra na razvojni množici zmanjša za približno četrtino, z 1,373 na 1,037 m/s, in preseže vse obravnavane referenčne modele v naši izvedbi. Na neodvisni testni množici, ki vključuje nevidene postaje in nevideno leto, napako zniža z 1,271 na 1,056 m/s. Verjetnostna nadgradnja lokacijo napovedne porazdelitve pripne na točkovno napoved. Hitrost opiše s kvantilno regresijo, smer s krožnimi kvantili, porazdelitev hitrosti pa empirično umeri s popravki po kvantilih z ničelnim popravkom mediane in popravkom širine okoli nje. Iz napovednih porazdelitev hitrosti in smeri vetra vzorčimo realizacije, pri čemer je umerjen hitrostni del. Za vsak vzorec nato s standardnim toplotnim modelom CIGRE izračunamo ampaciteto, iz tako ocenjene porazdelitve ampacitete pa določimo spodnjo mejo pri vnaprej izbrani stopnji tveganja. V simuliranem preizkusu na nevidenih testnih postajah izbrana klasična statična ocena s predpostavko 0,6 m/s pravokotnega vetra presega petodstotni kvantil referenčne ampacitete, izračunane pri izmerjenem vetru. Pri vnaprej določeni stopnji tveganja 0,05 model na testni množici agregirano doseže 4,26-odstotno stopnjo kršitev in 14,5 % večjo povprečno ampaciteto od retrospektivne, obratovalno nedostopne statične reference, pri naknadno izenačeni petodstotni stopnji kršitev pa je povečanje 16,2-odstotno.20262026-09-16 08:15:38Magistrsko delo/naloga187897sl