<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=187887"><dc:title>Vloga kulturne skromnosti v zdravstveni negi</dc:title><dc:creator>Djaković,	Biljana	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Thaler,	Darja	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Ovijač,	Darja	(Recenzent)
	</dc:creator><dc:subject>diplomska dela</dc:subject><dc:subject>zdravstvena</dc:subject><dc:subject>nega kulturne kompetence</dc:subject><dc:subject>refleksija</dc:subject><dc:subject>medicinske sestre</dc:subject><dc:subject>empatija</dc:subject><dc:subject>izobraževanje</dc:subject><dc:description>Uvod: Vse večja kulturna raznolikost sodobnih družb zahteva od zdravstvenih delavcev vse večjo občutljivost in prilagodljivost pri obravnavi pacientov iz različnih kulturnih okolij. Kulturne razlike lahko povzročajo nesporazume, napetosti in neenako obravnavo, zato je pomembno, da se zdravstveni sistem odzove s primernimi koncepti in strategijami, kot sta kulturna kompetenca in kulturna skromnost. Namen: Namen diplomskega dela je bil raziskati pomen kulturne skromnosti kot dopolnilo kulturnim kompetencam medicinskim sester pri delu s pacienti iz raznolikih etničnih in kulturnih okolij. Poseben poudarek je bil na razumevanju pomena samozavedanja, refleksije in etične odgovornosti v skrbi za drugega. Metode dela: Uporabili smo deskriptivno metodo pregleda literature. V analizo so bile vključene znanstvene in strokovne objave v slovenskem in angleškem jeziku, dostopne preko baz PubMed, Medline, Academic Search Complete, Health Source, CINAHL, COBIB.SI, Digitalne knjižnice Univerze v Ljubljani in strokovne revije Obzornik zdravstvene nege. Vsebina iskanja je bila omejena na obdobje 2005–2024. Iskalni izrazi so vključevali: »kulturna skromnost«, »kulturne kompetence«, »zdravstvena nega«, »empatija« in »refleksija«. Rezultati: Na podlagi analize 23 relevantnih virov smo identificirali štiri ključna področja: pomen reflektivne prakse, odnos med kulturno kompetenco in ponižnostjo, ovire v klinični praksi ter pomen izobraževanja in institucionalne podpore. Ugotovljeno je bilo, da kulturna skromnost presega kognitivno razumevanje kulture in vključuje trajen proces samorefleksije, samokritičnosti in pripravljenosti na učenje od pacientov. Razprava in zaključek: Medicinske sestre so v vsakodnevni praksi postavljene pred izziv, kako ohranjati spoštovanje do raznolikosti in obenem zagotavljati kakovostno oskrbo. Kulturna skromnost, kot proces in odnos, omogoča globlje razumevanje potreb pacientov in zmanjšuje tveganje za stereotipizacijo in etnocentrične odzive. Pri tem je ključna tudi podpora institucij ter vključevanje vsebin o kulturni skromnosti v izobraževanje in stalno usposabljanje zdravstvenih delavcev. Potreba po nadaljnjih raziskavah ostaja izrazita, zlasti na področju povezave med kulturno skromnostjo, pacientovim zadovoljstvom in zdravstvenimi izidi.</dc:description><dc:publisher>[B. Djaković]</dc:publisher><dc:date>2026</dc:date><dc:date>2026-09-16 07:45:36</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>187887</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
