<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=187874"><dc:title>Breme odpornosti proti protimikrobnim učinkovinam Blejskega jezera in njegovih pritokov</dc:title><dc:creator>Gavez,	Manca	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Čremožnik Zupančič,	Jerneja	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Ambrožič Avguštin,	Jerneja	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>mikrobiologija vode</dc:subject><dc:subject>Blejsko jezero</dc:subject><dc:subject>E. coli</dc:subject><dc:subject>metagenomska DNA</dc:subject><dc:subject>geni za odpornost proti protimikrobnim učinkovinam</dc:subject><dc:subject>antibiotiki</dc:subject><dc:subject>občutljivost bakterij za antibiotike</dc:subject><dc:description>Odpornost proti antibiotikom je pomemben javnozdravstveni izziv, pri čemer vodni ekosistemi lahko delujejo kot rezervoarji odpornih bakterij in genov za odpornost proti protimikrobnim učinkovinam (ARG). V magistrskem delu smo preučevali fenotipsko in genotipsko breme odpornosti proti antibiotikom v Blejskem jezeru in njegovih pritokih ter ocenili vpliv prostorskih in sezonskih dejavnikov na razširjenost odpornih bakterij in ARG. Za odpornost proti 16 antibiotikom smo z metodo disk-difuzijskih antibiogramov analizirali 745 izolatov bakterije Escherichia coli, ki so bili osamljeni iz vzorcev vode. V 140 vzorcih metagenomske DNA pa smo z metodo PCR določali prisotnost 69 tarčnih ARG. Fenotipska analiza je pokazala razmeroma nizko prevalenco odpornosti; 73,56 % izolatov ni bilo odpornih proti nobenemu antibiotiku, 14,6 % pa je bilo večkratno odpornih (VOB). Osamili smo tudi 32 izolatov, ki tvorijo ESBL, od katerih je bilo 87,50 % VOB. Genotipska analiza je pokazala prisotnost ARG v vseh vzorcih skozi vse leto, najpogosteje genov blaTEM, blaOXA, tetA, tetC, sul2, dfrB, aadA, ermF, intI1 ter genov za nespecifične izlivne črpalke. Gen mcr-4, povezan z odpornostjo proti kolistinu, je bil prisoten v več kot četrtini vzorcev. Največje breme ARG smo zaznali v pritokih, zunaj kopalne sezone, medtem ko se je v jezeru med kopalno sezono breme ARG tudi rahlo povečalo. Rezultati kažejo, da so pritoki, ki tečejo mimo kmetijskih površin in urbanih območij, glavni vir vnosa odpornih bakterij in ARG v Blejsko jezero ter da spremljanje števila fekalnih indikatorskih bakterij samo po sebi ne zadostuje za celovito oceno mikrobiološkega tveganja v rekreacijskih vodah. Raziskava poudarja pomen vključevanja molekularnih analiz odpornosti v prihodnje programe spremljanja kakovosti rekreacijskih voda.</dc:description><dc:publisher>[M. Gavez]</dc:publisher><dc:date>2026</dc:date><dc:date>2026-09-16 07:17:04</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>187874</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
