PRIMERJALNA ANALIZA ČRPANJA IN UČINKOV KOHEZIJSKIH SREDSTEV V SLOVENIJI IN NA POLJSKEM V OBDOBJU 2014–2020Begić, Aisha (Avtor) Aristovnik, Aleksander (Mentor) kohezijska sredstvaprogramsko obdobje 2014–2020Evropska unijaSlovenijaPoljskaDiplomsko delo obravnava primerjalno analizo črpanja in učinkov kohezijskih sredstev v Sloveniji in na Poljskem v programskem obdobju 2014–2020. Izhodišče predstavlja ugotovitev, da visoka absorpcija sredstev sama po sebi še ne zagotavlja razvojne učinkovitosti, zato delo raziskuje, kako institucionalna ureditev in razvojne prioritete vplivajo na dejanske razvojne učinke kohezijske politike v obeh državah. Raziskava se opira na kvalitativni pristop s komparativno metodo, dopolnjeno z deskriptivno in analitično metodo. Analiza izhaja iz sekundarnih virov – uradnih dokumentov Evropske komisije, nacionalnih operativnih programov in poročil o izvajanju, na podlagi katerih sta državi primerjani po enotnih kazalnikih: institucionalni ureditvi, stopnji črpanja, tematski razporeditvi sredstev in doseženih učinkih. Rezultati primerjave kažejo, da sta obe državi sicer dosegli nadpovprečno absorpcijsko uspešnost, vendar iz različnih razlogov, kar potrjuje, da absorpcija ni zanesljiv pokazatelj razvojne učinkovitosti. Ugotovitve nakazujejo tudi, da institucionalni model sam po sebi verjetno ni odločilen dejavnik uspešnosti, temveč je pomembna predvsem kakovost uporabe sredstev, medtem ko regionalne razlike kljub obsežnim naložbam v obeh državah ostajajo neodpravljene. Te ugotovitve ponujajo praktične usmeritve za oblikovalce kohezijske politike, saj opozarjajo, da mora presoja uspešnosti temeljiti na razvojnih učinkih, ne le na stopnji črpanja. Izkušnje Slovenije in Poljske so medsebojno prenosljive, zato so lahko koristne tudi za druge države članice pri načrtovanju programskega obdobja 2021–2027 in oblikovanju prihodnje kohezijske politike Evropske unije.20262026-09-15 14:25:03Diplomsko delo/naloga187860sl