<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=187852"><dc:title>Trajnost pokojninskega sistema: primerjalna analiza Slovenije, Nemčije in Švedske</dc:title><dc:creator>Negruta,	Anastasia	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Aristovnik,	Aleksander	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>pokojninski sistemi</dc:subject><dc:subject>demografsko staranje</dc:subject><dc:subject>vzdržnost</dc:subject><dc:subject>zaposlenost starejših</dc:subject><dc:subject>Slovenija</dc:subject><dc:subject>Nemčija</dc:subject><dc:subject>Švedska</dc:subject><dc:description>Staranje prebivalstva predstavlja enega ključnih dolgoročnih izzivov za vzdržnost pokojninskih sistemov v Evropski uniji. Diplomsko delo analizira vpliv demografskih sprememb na pokojninske sisteme ter primerja institucionalne značilnosti in reformne pristope v Sloveniji, Nemčiji in na Švedskem. Posebna pozornost je namenjena vlogi zaposlenosti starejših, upokojitvenim pravilom in samodejnim stabilizacijskim mehanizmom pri zagotavljanju dolgoročne finančne vzdržnosti in socialne ustreznosti pokojnin.
Metodološki pristop združuje primerjalno analizo, deskriptivno statistiko in eksplorativno primerjavo izbranih kazalnikov. Analiza temelji na sekundarnih podatkih Eurostata, OECD in Evropske komisije za obdobje do leta 2025 ter na dolgoročnih projekcijah iz poročila 2024 Ageing Report za obdobje do leta 2070. Ker so v analizo vključene le tri države, ima raziskava eksplorativni značaj in ne omogoča statističnega posploševanja.
Rezultati kažejo, da se vse tri države soočajo z naraščanjem razmerja starostne odvisnosti, pri čemer ima Slovenija bistveno nižjo stopnjo zaposlenosti starejših (57,6 %) v primerjavi z Nemčijo (75,3 %) in Švedsko (78,3 %). Primerjalna analiza nakazuje, da lahko samodejni stabilizacijski mehanizmi, kakršne ima v sistem vgrajena Švedska, prispevajo k večji institucionalni odpornosti sistemov. Reformni ukrepi izboljšujejo dolgoročno vzdržnost, a pogosto ustvarjajo napetost med finančno stabilnostjo in socialno ustreznostjo pokojnin.
Ugotovitve kažejo, da Slovenija potrebuje kombinacijo ukrepov: podaljšanje delovne aktivnosti, izboljšanje zaposljivosti starejših, postopno uvedbo samodejnih stabilizacijskih mehanizmov in krepitev dopolnilnega pokojninskega varčevanja. Izsledki prispevajo k primerjalni analizi evropskih pokojninskih sistemov in so relevantni za oblikovalce pokojninske politike.</dc:description><dc:publisher>[A. Negruta]</dc:publisher><dc:date>2026</dc:date><dc:date>2026-09-15 11:05:01</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>187852</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>