<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=187835"><dc:title>Etične dileme in izzivi psihoterapevtov v Sloveniji</dc:title><dc:creator>Bregar,	Katja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Pate,	Tanja	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>etične dileme</dc:subject><dc:subject>psihoterapija</dc:subject><dc:subject>etični kodeks</dc:subject><dc:subject>etično odločanje</dc:subject><dc:subject>supervizija</dc:subject><dc:subject>strokovna odgovornost</dc:subject><dc:description>Magistrsko delo obravnava etične dileme in izzive, s katerimi se psihoterapevti srečujejo pri svojem delu v Sloveniji, ter načine njihovega prepoznavanja in razreševanja. V kvalitativni raziskavi je sodelovalo 31 psihoterapevtov različnih psihoterapevtskih usmeritev, razporejenih v pet fokusnih skupin. Analiza podatkov je pokazala, da so etične dileme pogost in raznolik del psihoterapevtske prakse. Najizraziteje so se pojavljala vprašanja terapevtskih meja in zaupnosti, pomembne pa so bile tudi dileme pri delu s pari, družinami in mladoletniki, ob ogroženosti, pri tehtanju med avtonomijo in dobrobitjo klienta ter pri presoji lastnih strokovnih kompetenc. Udeleženci so etični kodeks razumeli predvsem kot strokovni okvir in oporo pri presoji, ne pa kot vir enoznačnih rešitev. Kadar jasnega odgovora ni, odločanje temelji na tehtanju etičnih načel, okoliščin konkretnega primera in možnih posledic ter vključuje tudi samorefleksijo in sprejemanje določene mere negotovosti. Pomembno podporo predstavlja supervizija, ki omogoča pridobivanje druge perspektive in preverjanje lastne presoje. Med sodobnimi izzivi so udeleženci izpostavljali digitalne meje, psihoterapijo na daljavo, varovanje podatkov, spletne informacije in uporabo umetne inteligence. Za bolj etično odgovorno prakso so poudarili pomen strokovnega sodelovanja, stalnega izpopolnjevanja, praktično usmerjenega izobraževanja, odprtega strokovnega dialoga in razvoja posodobljenih strokovnih smernic. Ugotovitve prispevajo k boljšemu razumevanju etičnega odločanja v slovenski psihoterapevtski praksi ter opozarjajo na potrebo po sistematični podpori psihoterapevtom pri obravnavi kompleksnih dilem.</dc:description><dc:publisher>[K. Bregar]</dc:publisher><dc:date>2026</dc:date><dc:date>2026-09-15 09:00:35</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>187835</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
