<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=187834"><dc:title>Analiza umetno tvorjenih rjavih patin na bronu</dc:title><dc:creator>Marinčič,	Albina	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Bombač,	David	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Kosec,	Tadeja	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>bron</dc:subject><dc:subject>patina</dc:subject><dc:subject>elektrokemijska in spektroskopska karakterizacija</dc:subject><dc:subject>optična mikroskopija</dc:subject><dc:description>V diplomskem delu je bilo obravnavano obnašanje umetno tvorjenih rjavih patin v simuliranih atmosferskih pogojih. Pripravljene in analizirane so bile štiri različne vrste patin: oksidna, elektrokemijska, sulfidna rjava patina v dveh debelinah in t.i. »French brown« patina. Namen dela je bil pojasniti, kaj vpliva na odzivnost umetnih patin na okoljske vplive.
Patine so bile pripravljene s segrevanjem, elektrokemijsko oziroma z nanosom raztopin kalijevega sulfida in železovega nitrata na vzorce brona Cu10Sn. Primerjane so bile njihove lastnosti: barva vizualno ter debelina in kompaktnost plasti določene z metalografsko analizo. Njihova odpornost na nadaljnjo korozijo je bila raziskana z elektrokemijskimi meritvami potenciala odprtega kroga, linearne polarizacije in potenciodinamskimi meritvami. Izvedene so bile v simulirani raztopini urbanega dežja. Rezultati so bili primerjani z odzivi nepatiniranega brona. Vzorci s tanjšo in debelejšo sulfidno, »French brown« in elektrokemijsko patino so bili izpostavljeni simulirani raztopini urbanega dežja, kakršna je bila uporabljena pri elektrokemijskih meritvah, za obdobje 44-ih dni. Pred izpostavitvijo, po 14-ih, 30-ih in po 44-ih dneh je bila vizualno določena barva patin, s SEM analizirana morfologija in določena kemijska sestava korozijskih produktov.
Vse patine so bile rjave do sive barve. Med njimi so bile razlike v debelini in v morfologiji ter kemijski sestavi. Opažene so bile tri značilne morfologije: razpoke, drobni korozijski produkti in luske. V izbranem korozijskem mediju se je kot najbolj stabilna izkazala elektrokemijsko pripravljena patina kot najbolj dovzetna za nadaljnjo korozijo pa »French brown« patina. Le-ta je bila edina, na katere površini se je v 44-ih dneh v raztopini umetnega dežja tvorila zelena patina v obliki kristalov brohantita. Po koncu izpostavitve je bila z njimi prekrita večina prvotne rjave patine, medtem ko sta sulfidni in elektrokemijska patina ostale nespremenjene.</dc:description><dc:date>2026</dc:date><dc:date>2026-09-15 09:00:24</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>187834</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
