<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=187833"><dc:title>Čustvene in vedenjske težave otrok nameščenih v rejniško družino z vidika rejnic</dc:title><dc:creator>Breznik Džeko,	Ajda	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Jerebic,	Sara	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>rejništvo</dc:subject><dc:subject>rejnice</dc:subject><dc:subject>čustvene in vedenjske težave</dc:subject><dc:subject>fenomenološka metoda</dc:subject><dc:subject>čustveno doživljanje</dc:subject><dc:description>Namen raziskave je bil raziskati subjektivno doživljanje rejnic ob čustvenih in vedenjskih težavah otrok, ki so bili nameščeni v njihovo družino. S poglobljenimi polstrukturiranimi intervjuji smo pridobili prvoosebne opise doživljanja osmih rejnic. Zbrane podatke smo analizirali z interpretativno fenomenološko analizo in oblikovali pet glavnih tem, ki zajemajo bistvene vidike njihovega doživljanja. Ugotovitve so pokazale, da predstavlja soočanje z otrokovimi čustvenimi in vedenjskimi težavami večplastno izkušnjo, ki presega vsakodnevno skrb za otroka in posega na čustveno ter telesno raven rejnic. Ob otrokovi stiski so rejnice doživljale dvome, nemoč in intenzivno čustveno vpletenost. Otrokovo bolečino so rejnice pogosto občutile kot svojo. Za otrokovimi čustvenimi in vedenjskimi odzivi so prepoznavale življenjsko zgodbo, pretekle izkušnje in stisko ter skušale razumeti otrokovo vedenje. Pomemben del doživljanja rejnic je predstavljala tudi otrokova pripadnost rejniški in biološki družini, ki je bila zlasti ob zahtevnih izkušnjah s stiki povezana z notranjimi dilemami glede spoštovanja otrokove povezanosti z biološko družino in željo po zaščiti otroka. Pri soočanju z zahtevnostjo rejniške vloge so pomembno mesto zavzemali podpora bližnjih in strokovnih delavcev, lastni viri moči ter občutek smisla. Rejništvo so povezovale rejnice tudi z osebnim učenjem in rastjo. Ugotovitve se v pomembnih vidikih povezujejo z obstoječimi spoznanji o čustveni obremenjenosti rejnikov, posledicah otrokove travme, pomenu razumevanja njegove življenjske zgodbe in vlogi podpore pri izvajanju rejništva. Raziskava omogoča poglobljen vpogled v prvoosebno doživljanje rejnic in opozarja na pomen razumevanja njihovih čustvenih obremenitev ter zagotavljanja ustrezne strokovne podpore. S tem prispeva k boljšemu razumevanju rejniške vloge in oblikovanju podpore, ki upošteva tako potrebe otrok v rejništvu kot doživljanje oseb, ki zanje vsakodnevno skrbijo.</dc:description><dc:date>2026</dc:date><dc:date>2026-09-15 09:00:23</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>187833</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>