<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=187789"><dc:title>Ocenjevanje tveganj pri skladiščenju kemikalij, potrebnih za proizvodnjo fenolne smole</dc:title><dc:creator>Petek,	Ana	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Novosel,	Barbara	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>ocena tveganje</dc:subject><dc:subject>HAZOP</dc:subject><dc:subject>metanal</dc:subject><dc:subject>fenol</dc:subject><dc:subject>metanol</dc:subject><dc:subject>ALOHA</dc:subject><dc:subject>Phast</dc:subject><dc:description>Magistrsko delo obravnava varnost skladiščenja nevarnih kemikalij pri proizvodnji
fenolne smole ter oceno vpliva nenamernega izpusta metanala, fenola in metanola na
obrat in okolico. V teoretičnem delu je predstavljen zakonodajni okvir ter osnove analiz
tveganja, s poudarkom na kvantitativni oceni tveganja in metodi HAZOP. Opisano je tudi
modeliranje posledic izpustov s programoma ALOHA in PHAST ter primeri nezgod s
omenjenimi kemikalijami.
V empiričnem delu je obravnavam raztopino, ki vsebuje 55 % metanala, fenol in metanol.
Na podlagi podatkov v varnostnih listih so bile identificirane in analizirane njihove
nevarne lastnosti. Izvedena je bila HAZOP analiza skladiščenja ter ocena tveganja z
matriko tveganja. Izbrani so bili scenariji, za programski opremi ALOHA in PHAST, z
nizko verjetnostjo in hudimi posledicami, ki so bili modelirani za poletne in zimske
razmere.
Rezultati kažejo, da največje tveganje predstavlja izpust metanala, saj lahko vplivi segajo
več kilometrov izven območja obrata. Fenol zaradi nizkega parnega tlaka predstavlja
predvsem lokalno nevarnost, medtem ko pri metanolu večje tveganje za širšo okolico
predstavlja njegova strupenost, ne pa toplotni učinki ob morebitnem požaru.
Ugotovljeno je bilo, da skladiščenje obravnavanih snovi predstavlja tveganje za večjo
industrijsko nezgod z možnimi hudimi posledicami za zaposlene in deloma tudi za
okoliško prebivalstvo. Predlagani so bili tehnični, organizacijski in preventivni ukrepi za
zmanjšanje verjetnosti izpusta in omejitev posledic. Primerjava programov je pokazala,
da je ALOHA primerna za osnovne ocene tveganja, PHAST pa za zahtevnejše in
natančnejše analize.</dc:description><dc:date>2026</dc:date><dc:date>2026-09-14 13:25:03</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>187789</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
