<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=187732"><dc:title>Psihometrične lastnosti Lestvice zadovoljenosti relacijskih potreb v psihoterapiji</dc:title><dc:creator>Verbič,	Nika	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Žvelc,	Gregor	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Sočan,	Gregor	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>relacijske potrebe</dc:subject><dc:subject>psihoterapija</dc:subject><dc:subject>psihometrija</dc:subject><dc:subject>psihoterapevtski procesi</dc:subject><dc:subject>distres</dc:subject><dc:description>Relacijske potrebe so prisotne v vsakem odnosu, odzivnost nanje pa je pomembna v vseh življenjskih obdobjih. Njihova zadovoljenost se povezuje z različnimi pozitivnimi psihološkimi konstrukti in kazalniki psihološkega blagostanja. Čeprav je bil koncept relacijskih potreb razvit v okviru psihoterapije, še ni bilo izvedenih raziskav, ki bi preučevale zadovoljenost relacijskih potreb v psihoterapevtskem kontekstu. Namen magistrske naloge je bil preveriti psihometrične lastnosti novega merskega pripomočka – Lestvice zadovoljenosti relacijskih potreb v psihoterapiji (LZRP-P). Preverila sem tudi povezanost zadovoljenosti relacijskih potreb klientov s tremi konstrukti, prisotnimi v psihoterapevtskem kontekstu – terapevtsko delovno alianso, relacijsko globino in psihološkim distresom. Spletni vprašalnik je izpolnilo 333 klientov (86,79 % žensk), starih med 18 in 63 let, ki so bili v času raziskave vključeni v psihoterapevtsko obravnavo. Poleg LZRP-P sem vključila tudi Vprašalnik za merjenje izida terapije (CORE-OM), Lestvico terapevtske delovne alianse (WAI-SR) in Lestvico pogostosti doživljanja relacijske globine (RDSF-C). Izvedena sta bila prevoda lestvic WAI-SR in RDFS-C, pri čemer je bila preverjena tudi njuna psihometrična ustreznost na vzorcu. Konfirmatorno faktorsko analizo LZRP-P sem izvedla za štiri modele: enofaktorski, petfaktorski, hierarhični in bifaktorski model. Rezultati so pokazali, da se je bifaktorski model glede na mere prileganja najbolje prilegal podatkom. Zanesljivost skupnega dosežka je bila odlična, podlestvic pa dobra. Nadalje se je izkazalo, da se zadovoljenost relacijskih potreb klientov povezuje z višjo oceno terapevtske delovne alianse, pogostejšim doživljanjem relacijske globine in nižjim psihološkim distresom, kar se je kazalo v manj simptomih in tveganem vedenju ter v boljšem vsakodnevnem funkcioniranju in subjektivnem blagostanju klientov. Raziskava predstavlja prvo uporabo lestvice v psihoterapevtskem kontekstu, pri čemer so rezultati pokazali ustrezne psihometrične lastnosti lestvice LZRP-P za raziskovanje zadovoljenosti relacijskih potreb klientov v psihoterapiji. Lestvica ima lahko pomembno uporabno vrednost v psihoterapevtski praksi. Lahko bo služila kot pripomoček za spremljanje psihoterapevtskega procesa, prepoznavanje (ne)zadovoljenih relacijskih potreb in prilagajanje intervenc klientovim potrebam.</dc:description><dc:publisher>[N. Verbič]</dc:publisher><dc:date>2026</dc:date><dc:date>2026-09-13 07:50:37</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>187732</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
