<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=187728"><dc:title>Prihod platonizma v Italijo v poznem srednjem veku</dc:title><dc:creator>Letner,	Tilen	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Malec,	Maja	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Mlinar,	Janez	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>platonizem</dc:subject><dc:subject>pozni srednji vek</dc:subject><dc:subject>renesansa</dc:subject><dc:subject>Italija</dc:subject><dc:subject>filozofija</dc:subject><dc:description>V magistrski nalogi sem se ukvarjal s ponovnim odkritjem Platona in njegove filozofije v poznem srednjem veku in renesansi. Poznavanje Platonove filozofije je bilo v srednjem veku v Zahodni Evropi zelo omejeno in so jo začeli ponovno odkrivati šele ob koncu 14. stoletja, ko je v Italijo prišel bizantinski diplomat Hrisoloras. Pod njegovim vodstvom so v prvih desetletjih 15. stoletja njegovi učenci Leonardo Bruni, Uberto Decembrio in drugi prevedli pomembne Platonove dialoge. Drugi stik Zahodne Evrope s Platonom se je zgodil na koncilu Basel- Ferrara-Firence leta 1438/1439, ko so grški filozofi prišli v Italijo z namenom, da se krščanstvo poenoti v boju proti Osmanskemu cesarstvu. V debatah s sholastiki so prinesli dovršen pogled na Platonovo filozofijo, ki se je v Bizantinskem cesarstvu uspela ohraniti. Različne poglede so predstavili grški učenjaki Jurij Gemistos Plethon, Ivan Bessarion in Jurij Trebizond, svoj pogled pa je imel tudi Nikolaj Kuzanski. Po osmanski zasedbi Konstantinopla 1453 pa je sledila še tretja, največja doba prevajanja Platona v 15. stoletju. V Italijo so z grškimi begunci prihajala stara besedila, kar je botrovalo temu, da se je v renesansi rodil nekakšen sinkretizem naukov. Mešali so platonizem, novoplatonistične hierarhije, magijo, kaldejske oraklje, hermetizem idr. Financiranje prevajanja Platona so v tem obdobju prevzeli Medičejci. Največji prevajalec je bil Marsilio Ficino, ki je prevedel Platonove dialoge, Plotina, Hermetični korpus, hkrati pa je ustvaril lastno filozofsko spekulacijo, ki jo je začrtal na podlagi novoplatonističnih hipostaz Enega, Uma in Duše. Njegovo filozofijo je s primesmi kabale ob koncu stoletja dopolnil Giovanni Pico della Mirandola. V slabem stoletju se je zgodil prevod Platonovih dialogov in nastanek novih platonskih spekulacij. Vendar pa je zanimanje za platonizem v naslednjih stoletjih zamrlo.</dc:description><dc:date>2026</dc:date><dc:date>2026-09-13 07:50:04</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>187728</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
