Tok zavesti in notranji monolog v besedilu, generiranem z umetno inteligenco: vprašanja subjekta, jezika in simulacijeSimončič, Neja (Avtor) Širca, Alen Albin (Mentor) tok zavestinotranji monologumetna inteligencasubjektzavestjezikumetna humanistikaDiplomska naloga obravnava tok zavesti in notranji monolog v literarnem besedilu, generiranem z umetno inteligenco, pri čemer raziskuje razmerje med jezikom, subjektom, zavestjo in simulacijo. Izhodišče predstavlja razlikovanje med tokom zavesti kot širšim pojavom reprezentacije notranjega življenja in notranjim monologom kot pripovedno tehniko. Teoretski del povezuje literarno-teoretske, filozofske in psihološke pristope, analitični del pa temelji na primerjavi treh besedil: Znamenja na steni Virginie Woolf, Dictée Therese Hak Kyung Cha in kratke zgodbe, generirane z velikim jezikovnim modelom ChatGPT. Analiza vzpostavi triptih treh načinov reprezentacije zavesti: pri Woolf se zavest pokaže kot razpršena, pri Cha kot vprašljiva, pri umetni inteligenci pa kot odvečna predpostavka za vzpostavitev učinka subjektivnosti. Ugotovljeno je, da z umetno inteligenco generirano besedilo reproducira diskurzivne in stilistične sledi zavesti, ne da bi bilo za njihov nastanek mogoče predpostaviti preverljiv izkustveni subjekt. Umetna inteligenca tako ne razreši vprašanja zavesti, temveč razkrije njeno povezanost z jezikovnimi učinki in odpre širši humanistični premislek o subjektu, jeziku, pomenu in literarni ustvarjalnosti.20262026-09-13 07:48:32Diplomsko delo/naloga187714sl