<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=187697"><dc:title>Medgeneracijska in literarnoteoretska recepcija povedk o duhovih in smrti</dc:title><dc:creator>Košir,	Loti	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Perenič,	Urška	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Mencej,	Mirjana	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Kvartič,	Ambrož	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>etnologija</dc:subject><dc:subject>kulturna antropologija</dc:subject><dc:subject>recepcija</dc:subject><dc:subject>povedka</dc:subject><dc:subject>folkloristika</dc:subject><dc:subject>literarna teorija</dc:subject><dc:subject>empirična literarna znanost</dc:subject><dc:subject>smrt</dc:subject><dc:subject>duhovi</dc:subject><dc:description>V diplomskem delu se ukvarjam z recepcijo povedk o duhovih, smrti ter drugih nadnaravnih in nepojasnljivih pojavih. V ospredju je vprašanje, zakaj različni poslušalci in bralci pripoved razumejo različno ter kako na njeno sprejemanje vplivajo osebna izkušnja, vera, družinsko okolje, starost, prostor, čas in družbena sprejemljivost posamezne razlage. Najprej predstavim povedko kot folklorni žanr ter teorije recepcije folklore, recepcijo zapisanih povedk pa umestim v okvir empirične literarne znanosti, predvsem Schmidtovega modela literarnega sistema (1980) in izvirne modifikacije z ozirom na slovensko gradivo pri Urški Perenič (2010). 
Folkloristični, terenski del temelji na polstrukturiranih individualnih in skupinskih medgeneracijskih intervjujih. Njihova analiza je pokazala, da sogovorniki nadnaravne dogodke razlagajo s pomočjo racionalizacije z ali brez osebne izkušnje, vernakularne religioznosti, prostorsko-časovnega konteksta in družbenih odnosov. Posamezne razlage se med seboj prepletajo, zato istega sogovornika ni mogoče enoznačno opredeliti kot nekoga, ki zgodbi (ne)verjame. Medgeneracijski prenos povedk zajema tudi načine vrednotenja izkušenj, presojanja njihove verjetnosti in odločanja, komu je določeno pripoved primerno povedati.
Slovenistični, literarnoteoretski del obravnava izbrane povedke iz zbirk Glasovi, Naš voča so včas zapodval Marije Cvetek (1993) in Kruh in ribe Nade Ravbar Morato (2007). Analiza je pokazala, da recepcijo usmerjajo pripovedna perspektiva, naslov, žanrske značilnosti, narečni zapis, krajevne in časovne oznake ter uredniška zasnova zbirke. Diplomsko delo prispeva k povezovanju raziskovanja živega pripovednega dogodka z literarnoteoretsko obravnavo zapisane povedke ter poudarja, da pomeni nastajajo v odnosu med pripovedjo in njenim sprejemnikom.</dc:description><dc:date>2026</dc:date><dc:date>2026-09-13 07:46:01</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>187697</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
