<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=187694"><dc:title>Primerjava gradnje nacionalne identitete skozi turbofolk in narodnozabavno glasbo v Sloveniji nekoč in danes</dc:title><dc:creator>Durdubakov,	Marko	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Mandelc,	Damjan	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Zabel,	Blaž	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>glasba</dc:subject><dc:subject>nacionalna identiteta</dc:subject><dc:subject>narodnozabavna glasba</dc:subject><dc:subject>turbofolk</dc:subject><dc:subject>Slovenija</dc:subject><dc:description>Dve glasbeni zvrsti, slovensko narodnozabavno glasbo in turbofolk, primerjalno obravnavamo pri njuni vlogi konstrukcije nacionalne identitete slovenstva. Pri tem nam je pomembna časovna razsežnost delovanja vse od njunega nastanka v drugi polovici 20. stoletja do njune sodobne recepcije. Izhodiščna teza je, da obe zvrsti na različna načina soustvarjata kulturne dimenzije nacionalne identitete, vendar nista njen temeljni steber, temveč sta zgolj elementa, ki v določenih zgodovinskih trenutkih pridobita simbolno težo. Teoretski okvir temelji na konceptih nacionalizma avtorjev, kakršni so Smith, Anderson, Gellner in Hobsbawm, ter na konceptu ideologije v glasbi, kot jo dojema Adorno in razlaga Pompe. Metodološki del temelji na kvalitativni primerjalni analizi obeh glasbenih zvrsti z vidika njunega zgodovinskega, družbenega in političnega konteksta ter njunega sprejemanja nekoč in danes. Narodnozabavna glasba se tako vzpostavlja kot nacionalna skozi proces retradicionalizacije, to je navezovanja na lastno tradicijo, simbole in mitologijo, pri čemer poudarja distanco Slovenije od balkanskega prostora. Turbofolk pa je svojo nacionalno konotacijo pridobil od zunaj, skozi medijsko konstrukcijo in povezavo s politično oblastjo v devetdesetih letih. Obe zvrsti sta bili v določenih zgodovinskih trenutkih politično instrumentalizirani, čeprav v svoji vsebini ostajata primarno kulturni in zabavni fenomen. Danes se odnos do njiju spreminja: narodnozabavna glasba ohranja status simbolnega varuha slovenske tradicije, medtem ko postaja turbofolk eksotični užitek mlajših generacij. Naše ključno spoznanje je, da glasba ni temelj ali steber nacionalne identitete, temveč je zgolj eden od elementov, ki sooblikuje njeno kulturno dimenzijo, bodisi skozi utrjevanje stereotipov bodisi skozi rekontekstualizacijo tujih vplivov.</dc:description><dc:date>2026</dc:date><dc:date>2026-09-13 07:45:20</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>187694</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
