<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=187691"><dc:title>Razvoj in integracija somatskega zavedanja gibov pri violinski igri</dc:title><dc:creator>Kocijančič,	Zala Eva	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Meljnikov,	Vasilij	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>somatsko zavedanje</dc:subject><dc:subject>psihofizična organizacija telesa</dc:subject><dc:subject>funkcionalno gibanje</dc:subject><dc:subject>violinska tehnika</dc:subject><dc:subject>umetniški izraz</dc:subject><dc:description>Magistrska naloga obravnava razvoj somatskega zavedanja kot temelja svobodnega, funkcionalnega in umetniško odprtega igranja violine. Izhaja iz vprašanja, kako se lahko notranja zaznava telesa, psihofizično stanje in kakovost gibanja povežejo z violinsko tehniko, ne da bi tehnika postala zgolj skupek zunanjih pravil. Violinsko igranje je razumljeno kot celosten proces, v katerem se glasbena misel, telesna organizacija, dih, ravnotežje in odnos do instrumenta neprestano oblikujejo. V teoretičnem delu so predstavljena izhodišča somatske teorije, predvsem razumevanje telesa kot subjekta izkustva in ne le kot objekta zunanjega nadzora. Posebna pozornost je namenjena telesni shemi, notranjemu zaznavanju in samouravnavanju, saj ti pojmi omogočajo razumevanje tehnike kot živega, prilagodljivega sistema. Naloga nato obravnava vlogo športnih in gibalnih izkušenj pri razvoju telesne zavesti. Šport je predstavljen kot prostor, v katerem glasbenik razvija občutek za obremenitev, stabilnost, koordinacijo, vzdržljivost in zaupanje telesu. V nadaljevanju so obravnavane podporne metode ozaveščanja: Alexander tehnika, Feldenkraisova metoda, Body Mapping, Somatic Experiencing ter qigong, joga in tai chi. Čeprav se pristopi razlikujejo po izvoru in načinu dela, jih povezuje usmerjenost v zaznavanje, sprotno prilagajanje in postopno preoblikovanje gibalnih vzorcev. V osrednjem delu naloga ta spoznanja prenese v konkretno violinsko prakso. Ob Hoppenotini filozofiji, Dounisovih vajah ter osebni refleksiji se pokaže, da funkcionalnost gibov ni nasprotje umetniške izraznosti, temveč njen pogoj. Naloga sklene, da razvoj violinske tehnike in razvoj samozavedanja nista ločena procesa, temveč se vzajemno pogojujeta, saj šele telo, ki ga violinist med igranjem zna poslušati in ne le uporabljati, omogoči, da se glasbena misel brez izgube prelije v zvok.</dc:description><dc:date>2026</dc:date><dc:date>2026-09-13 07:20:33</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>187691</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
