Analiza ravnanja z odpadnim betonom v SlovenijiMakarovič, Matevž (Avtor) Terčelj, Milan (Mentor) Seljak, Sašo (Komentor) odpadni betonnapredno recikliranje betonakrožno gospodarstvogradbeni in rušitveni odpadkimaterialni tokoviločeno zbiranje odpadkovNaraščajoča poraba naravnih virov, visoka energetska zahtevnost proizvodnje gradbenih materialov ter z njo povezane emisije CO₂ poudarjajo potrebo po učinkovitejši rabi virov, recikliranju in prehodu v krožno gospodarstvo. Diplomsko delo obravnava problematiko nastajanja in ravnanja z odpadnim betonom v Sloveniji ter možnosti njegove ponovne uporabe z uporabo naprednih postopkov recikliranja saj v Sloveniji ni zanesljivih podatkov o ravnanju z gradbenimi odpadki. Ker proizvodnja cementa predstavlja enega največjih virov emisij CO₂ v gradbeništvu, je učinkovito ravnanje z odpadnim betonom pomembno z okoljskega, gospodarskega in trajnostnega vidika. V nalogi so zbrani in analizirani zakonodajni predpisi in relevantni standardi s področja ravnanja z gradbenimi in rušitvenimi odpadki v Sloveniji, zbrane so novejše metode predelave odpadkov, zbrani so bili statistični podatki o količinah nastalega odpadnega betona, njegovi materialni tokovi ter preučena praksa ravnanja z gradbenimi in rušitvenimi odpadki, pri čemer je poseben poudarek namenjen sodobnim tehnologijam recikliranja, ki omogočajo ločevanje odpadnega betona na reciklirane agregate in reciklirano cementno pasto za ponovno uporabo v proizvodnji cementa. Empirični del temelji na analizi zakonodaje, statističnih podatkov pridobljenih z Statističnega urada Republike Slovenije (SURS), Agencije Republike Slovenije za okolje (ARSO) in Eurostata ter anketni raziskavi, ki je bila izdelana in izvedena med štirimi slovenskimi gradbenimi podjetji. Z anketo je bilo preverjeno dejansko stanje ravnanja z odpadnim betonom v praksi, vključno z načinom njegovega ločevanja, zbiranja, predelave in nadaljnje uporabe. Anketirana podjetja beton večinoma ločujejo že med rušenjem, vendar kakovost recikliranja pogosto zmanjšujejo kontaminacija z drugimi materiali, prostorske omejitve na gradbiščih, dodatni stroški ter pomanjkljiva navodila v projektni dokumentaciji. Ugotovitve kažejo, da ključni izziv za širšo uveljavitev naprednega recikliranja odpadnega betona v Sloveniji ni več tehnološke narave, temveč zagotavljanje kakovostnega ločenega zbiranja na mestu nastanka, ki predstavlja temeljni pogoj za učinkovito recikliranje in ponovno uporabo materialov v krožnem gospodarstvu. Z uveljavitvijo naprednih postopkov recikliranja (uporabi novih procesov predelave odpadkov) bi se lahko zmanjšala količina odpadnega betona, ki se odlaga ali odstranjuje, povečal delež recikliranega betona za ponovno uporabo v proizvodnji cementa ter posledično zmanjšale emisije CO₂.20262026-09-12 09:00:41Diplomsko delo/naloga187657sl