<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=187653"><dc:title>Stili romantičnih odnosov v povezavi s stilom navezanosti, ljubosumjem, zadovoljstvom z življenjem in odnosi</dc:title><dc:creator>Dragan,	Inja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Savodnik,	Kaja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Pate,	Tanja	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>nemonogamija</dc:subject><dc:subject>konsenzualna nemonogamija</dc:subject><dc:subject>monogamija</dc:subject><dc:subject>partnerski 
odnosi</dc:subject><dc:subject>stil navezanosti</dc:subject><dc:subject>zadovoljstvo z odnosom</dc:subject><dc:subject>ljubosumje</dc:subject><dc:subject>zadovoljstvo z življenjem</dc:subject><dc:description>Kljub prevladujoči mononormativnosti zahodnih družb, ki monogamijo postavlja kot 
edino legitimno in samoumevno obliko partnerstva, se v zadnjih desetletjih krepi tudi 
raziskovalni interes za konsenzualno nemonogamijo (CNM). Pričujoča magistrska naloga 
se zato osredotoča na raziskovanje povezanosti tipa partnerskega odnosa s stilom 
navezanosti, zadovoljstvom z odnosom, zadovoljstvom z življenjem ter ljubosumjem, s 
ciljem podrobneje razumeti, ali in v čem se osebe v monogamnih in različnih oblikah 
nemonogamnih odnosov med seboj razlikujejo ter kako se preučevani konstrukti med 
seboj povezujejo. V raziskavi je sodelovalo 145 udeležencev, starih med 18 in 55 let (M 
= 29,6; SD = 8,8), od katerih je bilo 95 monogamnih, 38 CNM, 6 priložnostno 
nemonogamnih in 6 monogamnih z neskladnim številom partnerjev. Za merjenje 
navezanosti so bili uporabljeni vprašalnik ECR-S, za zadovoljstvo z odnosom CSI-16, za 
zadovoljstvo z življenjem SWLS ter za ljubosumje IJS. Skupine so bile primerjane tako 
na ravni krovnih kategorij kot tudi na ravni različnih oblik CNM, povezave med 
konstrukti pa so bile primerjane s korelacijsko analizo. Ugotovljeno je bilo, da se skupine 
niso statistično značilno razlikovale v anksiozni navezanosti in zadovoljstvu z življenjem, 
medtem ko pa so se statistično značilne razlikovale v izogibajoči navezanosti, 
zadovoljstvu z odnosom ter ljubosumju. Korelacijska analiza je razkrila nekaj pretežno 
blagih do zmernih povezav med zadovoljstvom z življenjem, navezanostjo, 
zadovoljstvom z odnosom in ljubosumjem. Rezultate je zaradi majhnih podskupin, načina 
vzorčenja, mononormativnosti uporabljenih merskih pripomočkov in neenotnega 
razumevanja partnerstva treba interpretirati previdno. Naloga predstavlja pomemben 
doprinos k razmeroma redki in metodološko omejeni domači ter tuji literaturi na tem 
področju. Ugotovitve lahko podprejo bolj informirano in manj mononormativno 
strokovno obravnavo oseb v CNM odnosih ter predstavljajo izhodišče za nadaljnje, 
metodološko izpopolnjene raziskave na tem področju.</dc:description><dc:publisher>[I. Dragan in K. Savodnik]</dc:publisher><dc:date>2026</dc:date><dc:date>2026-09-12 09:00:21</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>187653</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
