Vpliv procesnih parametrov valjčnega kompaktiranja in sestave zmesi na lastnosti izdelanih zrnc in tabletČučnik, Brina (Avtor) German Ilić, Ilija (Mentor) Jeraj, Žiga (Komentor) suho granuliranjevaljčno kompaktiranjemikrokristalna celulozabrezvodna laktozasila valjčnega kompaktiranjatabletabilnostVeliko farmacevtskih zmesi nima ustreznih lastnosti za direktno tabletiranje, zato je pogosto potrebna predhodna obdelava delcev z granuliranjem. Ena od možnosti je suho granuliranje z valjčnim kompaktiranjem, ki z uporabo zunanjega tlaka poveča velikost delcev in izboljša pretočnost. Cilj naloge je bil ovrednotiti vpliv procesnih parametrov valjčnega kompaktiranja in sestave zmesi na lastnosti izdelanih zrnc in tablet. Izvedli smo več poskusov valjčnega kompaktiranja na dveh zmeseh z različnim razmerjem med mikrokristalno celulozo in brezvodno laktozo, s čimer smo primerjali vpliv dveh različnih deformacijskih mehanizmov materiala. V zmesi MCC prevladuje mikrokristalna celuloza, ki je izrazito plastična, v zmesi LAK pa brezvodna laktoza, ki je bolj lomljiva. Raziskali smo tudi, kako sila valjčnega kompaktiranja, razmik med valjema, hitrost vrtenja in vrsta valjev vplivajo na lastnosti kompaktnih trakov, porazdelitev velikosti izdelanih zrnc, njihove pretočne lastnosti ter tabletabilnost, krušljivost in razpadnost tablet. Sestava zmesi je bistveno vplivala na navidezno gostoto kompaktnih trakov, nasipno in zbito gostoto zmesi in zrnc ter pretočne lastnosti. Zrnca LAK so dosegala višje vrednosti gostot, masni pretok pa je bil večji pri vzorcih MCC. Vrsta zmesi je imela ključni vpliv tudi na tabletabilnost, ki je bila večja pri plastično deformirajočih zrncih MCC. Večja sila valjčnega kompaktiranja je negativno vplivala na tabletabilnost, vendar pa je omogočila nastanek večjih zrnc z boljšimi pretočnimi lastnostmi. Tablete MCC so razpadale hitreje kot tablete LAK, sila valjčnega kompaktiranja pa je imela pri obeh zmeseh nasproten vpliv na čas razpadnosti. Krušljivost tablet je bila med vzorci primerljiva in odvisna predvsem od sile tabletiranja. Manj vplivni procesni parametri so bili razmik med valjema, ki je vplival predvsem na delež prašne frakcije, ter hitrost in vrsta valjev, ki se pri obdelavi zmesi s pretežno fragmentirajočim mehanizmom deformacije nista izkazali kot pomembna. Ključna dejavnika, ki sta vplivala na proučevane lastnosti, sta bila sestava zmesi in sila valjčnega kompaktiranja. Pri načrtovanju valjčnega kompaktiranja je pomembno doseči ravnovesje med izboljšanjem pretočnosti zrnc in ohranjanjem njihove tabletabilnosti. Ustrezne procesne pogoje je zato treba izbrati glede na lastnosti zmesi in njen deformacijski mehanizem.20262026-09-12 08:45:21Magistrsko delo/naloga187641sl