<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=187638"><dc:title>Analiza delovanja UTES sistema z uporabo različnih toplotnih prenosnih tekočin</dc:title><dc:creator>Smrkolj,	Blaž	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Stritih,	Uroš	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>podzemno shranjevanje toplotne energije</dc:subject><dc:subject>toplotna prenosna tekočina</dc:subject><dc:subject>sončni toplotni kolektorji</dc:subject><dc:subject>industrijski toplotni sistem</dc:subject><dc:subject>sezonsko shranjevanje toplotne energije</dc:subject><dc:subject>TRNSYS</dc:subject><dc:description>V industrijskih energetskih sistemih se zaradi izrazitih nihanj odjema toplote pojavlja potreba po dolgoročnem shranjevanju energije, ki omogoča učinkovitejšo rabo obnovljivih virov in zmanjšanje odvisnosti od fosilnih goriv. Podzemni hranilniki toplote predstavljajo eno ključnih rešitev, pri čemer imajo toplotni prenosni mediji pomembno vlogo, saj njihove termodinamične lastnosti določajo hitrost prenosa toplote, obratovalne temperature ter velikost toplotnih izgub v sezonskem časovnem okviru. V magistrskem delu je bil najprej pripravljen teoretični pregled tehnologij podzemnega shranjevanja toplote ter lastnosti izbranih toplotnih prenosnih medijev. Na podlagi teoretičnih izhodišč je bil v programskem okolju TRNSYS izdelan numerični model, ki omogoča analizo vpliva različnih toplotnih medijev, volumnov hranilnika in velikosti sončnega kolektorskega polja na delovanje sistema. Simulacije so bile izvedene za sezonski režim obratovanja, pri čemer so bili izračunani ključni kazalniki učinkovitosti ter analizirani obratovalni režimi polnjenja, praznjenja in delovanja. Rezultati kažejo, da izbira toplotnega medija pomembno vpliva na hitrost prenosa toplote in toplotne izgube, medtem ko volumen hranilnika določa stabilnost in sezonsko učinkovitost sistema. Ugotovljeno je bilo, da optimalna kombinacija parametrov omogoča zmanjšanje izgub ter izboljšanje celotne energetske učinkovitosti v industrijskih aplikacijah.</dc:description><dc:publisher>[B. Smrkolj]</dc:publisher><dc:date>2026</dc:date><dc:date>2026-09-12 08:30:49</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>187638</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
