<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=187634"><dc:title>Numerično modeliranje izpustov onesnažil batnega motorja avtobusa na zemeljski plin na osnovi meritev v realnem prometnem toku</dc:title><dc:creator>Gerič,	Jaka	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Žvar Baškovič,	Urban	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Katrašnik,	Tomaž	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>motorji z notranjim zgorevanjem</dc:subject><dc:subject>zemeljski plin</dc:subject><dc:subject>izpusti onesnažil</dc:subject><dc:subject>numerično modeliranje</dc:subject><dc:subject>termični model katalitskega pretvornika</dc:subject><dc:subject>tabele za določitev izpustov onesnažil</dc:subject><dc:description>Izpusti onesnažil vozil z motorji z notranjim zgorevanjem so posledica sočasnega vpliva obratovalne točke motorja, poteka zgorevanja in sistemov za naknadno obdelavo izpušnih plinov, zato je njihovo napovedovanje iz omejenega nabora obratovalnih parametrov zahtevno zlasti pri časovno spremenljivih voznih ciklih. V magistrskem delu je predstavljen podatkovno podprt pristop za napovedovanje izpustov onesnažil avtobusa na stisnjen zemeljski plin iz meritev v realnem prometnem toku. Iz izmerjenih koncentracij CO$_{2}$ , CO, NO$_{x}$ in THC je bil izdelan napovedni model, ki vsaki obratovalni točki, določeni z vrtilno frekvenco in navorom, pripiše značilne koncentracije izpustov v obliki diskretnih tabel. S poenostavljenim termičnim modelom katalitskega pretvornika je bil model razširjen na ločeni tabeli za hladno in toplo stanje ter ovrednoten na ločenem validacijskem delu cikla. Najboljše ujemanje je bilo doseženo pri CO$_{2}$ , ki je neposredno povezan s porabo goriva in obremenitvijo motorja. Pri CO, NO$_{x}$ in THC so trenutne vrednosti manj natančne, dodatno upoštevanje temperature monolita pa napovedi statistično značilno ne izboljša. Model kljub temu dobro oceni skupno količino izpustov v voznem ciklu, zato je primeren za hitro oceno skupnih izpustov in analizo voznih ciklov, ne pa za napoved trenutnih vrhov.</dc:description><dc:publisher>[J. Gerič]</dc:publisher><dc:date>2026</dc:date><dc:date>2026-09-12 08:30:25</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>187634</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
