<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=187633"><dc:title>Kreatin kot učni kontekst v pouku kemije: analiza znanja, zanimanja in uporabe med dijaki srednjih šol</dc:title><dc:creator>Kuhar,	Zala	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Slapničar,	Miha	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Kranjc,	Krištof	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>osnovnošolsko učenje in poučevanje</dc:subject><dc:subject>kemija</dc:subject><dc:subject>kreatin</dc:subject><dc:subject>poučevanje v kontekstu</dc:subject><dc:subject>eksperimentalno delo</dc:subject><dc:subject>organska dušikova družina</dc:subject><dc:subject>organska kemija</dc:subject><dc:description>Kreatin je organska dušikova spojina, ki jo v obliki monohidrata mnogi uživajo kot prehransko dopolnilo. Na podlagi več raziskav so med njimi tudi mladostniki med 14. in 18. letom. Večinoma se kreatin uporablja za izboljšanje anaerobne moči in ergogene koristi. Zaradi njegove prepoznavnosti kot prehransko dopolnilo tudi med mladimi ima kreatin didaktični potencial kot učni kontekst pri pouku kemije. Njegova širša preučevanost predstavlja primerno izhodišče za obravnavo organskih dušikovih spojin in derivatov aminokislin, s preučevanjem njegovih lastnosti in povezovanja le-teh s preostalimi predstavniki teh spojin. Raziskavo magistrskega dela smo izvedli v dveh delih. V prvem delu so dijaki izpolnili spletni anketni vprašalnik, drugi del pa je zajemal izvedbo učne ure med dijaki 3. letnika tehniške gimnazije. Na podlagi izpolnjenih anketnih vprašalnikov smo analizirali rezultate odgovorov o kreatinu med dijaki 3. in 4. letnika različnih srednješolskih programov, njegovo uporabo in splošno zanimanje o spojini med njimi. Anketni vprašalnik je izpolnilo 342 dijakov, od katerih jih je bilo 43 nadalje vključenih v izvedbo učne ure. Po izvedbi učne ure z laboratorijskim delom smo primerjali napredek v znanju o organskih dušikovih spojinah v primerjavi z odgovori dijakov iz anketnega vprašalnika, izpolnjenega v prvem delu raziskave. Laboratorijsko delo je v učni uri zajemalo samostojno raziskovalno delo, pri katerem so dijaki raziskovali lastnosti kreatina kot spojine tudi v vlogi prehranskega dopolnila in te primerjali z lastnostmi ostalih organskih dušikovih spojin. Rezultati prvega dela raziskave nakazujejo na boljše znanje o kreatinu in njegovo večjo uporabo med fanti v primerjavi z dekleti. Znanje o kreatinu in njihova uporaba pa se med dijaki 3. in 4. letnika ni razlikovala. Prav tako je zanimanje za to tematiko višje pri fantih, med različnimi starostmi dijakov pa ni bilo razlik. Rezultati drugega dela raziskave kažejo na razvoj boljšega razumevanja organskih dušikovih spojin in s tem tudi kreatina po izvedbi učne ure, zanimanje za tematiko pa je ostalo nespremenjeno. Na podlagi rezultatov je mogoče zaključiti, da je uporaba kreatina kot učnega konteksta lahko dobra iztočnica za obrazložitev lastnosti organskih dušikovih spojin pri pouku kemije.</dc:description><dc:publisher>Z. Kuhar</dc:publisher><dc:date>2026</dc:date><dc:date>2026-09-12 08:30:17</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>187633</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
