<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=187623"><dc:title>Spolnost po porodu</dc:title><dc:creator>Krajnc Gajšak,	Adriana	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Mivšek,	Ana Polona	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Skubic,	Metka	(Recenzent)
	</dc:creator><dc:subject>diplomska dela</dc:subject><dc:subject>babištvo</dc:subject><dc:subject>spolnost</dc:subject><dc:subject>poporodno obdobje</dc:subject><dc:subject>spolna funkcija</dc:subject><dc:subject>spolno zdravje</dc:subject><dc:description>Uvod: Spolnost je pomemben del posameznikovega življenja, ki vpliva tako na zadovoljstvo znotraj partnerske diade kot tudi na kakovost življenja. Poporodno obdobje je v reproduktivni dobi ženske poseben čas, ko številni telesni in psihološki dejavniki vplivajo na spolno funkcijo. Izzivi, s katerimi se v prvem poporodnem letu ženske pogosto srečujejo in so na srečo večinoma prehodne narave, so upad spolne želje, boleč spolni odnos in suhost nožnice. Namen: Namen diplomskega dela je preučiti, kakšno je doživljanje spolnosti žensk v prvem letu po porodu. Metode dela: Diplomsko delo je sestavljeno iz dveh delov. Najprej smo uporabili deskriptivno metodo dela s pregledom strokovne in znanstvene literature. Sledil je empirični del, ki je temeljil na slovenski validirani različici vprašalnika FSFI-19. Raziskava je potekala preko spletnega orodja 1ka. Sledila je analiza pridobljenih podatkov s pomočjo programa IBM SPSS (različica 31.0.1.0). Rezultati: Porod je bil zaključen s carskim rezom pri 15,8 % anketirankah, pri 4,2 % pa je bil vakuumsko asistiran. 80 % porodov je bilo vaginalnih, pri čemer je bila v 23,7 % primerov izvedena epiziotomija. Dve tretjini anketirank (67 %) sta v času izpolnjevanja ankete polno dojili. Dve tretjini anketirank (66,8 %) sta imeli prvi spolni odnos po porodu šest do devet tednov po porodu, povod zanj pa je bil v večini primerov (86,2 %) enakovredna lastna in partnerjeva želja. Skoraj dve tretjini žensk (63,7 %) svojo spolno funkcijo po porodu ocenjujeta kot enako ali boljšo v primerjavi s stanjem pred zanositvijo. Povprečni skupni rezultat na lestvici FSFI je znašal 26,8. Razprava in zaključek: Povezave med načinom poroda in spolno funkcijo nismo zaznali, prav tako ne med prerezom presredka in spolno funkcijo. Statistično pomembne razlike v spolni funkciji in dojenjem so se pokazale v kategorijah orgazma, zadovoljstva in skupne ocene FSFI. Opazili smo potrebo po detabuiziranju teme spolnosti tako v zasebnih kot tudi v javnih in strokovnih krogih, pri čemer imamo babice kot strokovnjakinje, kompetentne za spremljanje žensk med celotnim reproduktivnim obdobjem, pomembno vlogo. Razumevanje večplastne narave spolnosti je v prehodnem poporodnem letu namreč ključno za podporo novim staršem pri ohranjanju zdravih odnosov in splošnega dobrega počutja.</dc:description><dc:publisher>[A. Krajnc Gajšak]</dc:publisher><dc:date>2026</dc:date><dc:date>2026-09-12 07:46:04</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>187623</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
