Vpliv družbenih medijev pri odločanju o načinu prehranjevanja dojenčkovGrašič, Nastja (Avtor) Vettorazzi, Renata (Mentor) Thaler, Darja (Recenzent) diplomska delazdravstvena negadojenjehranjenje dojenčkovdružbeni medijitrženjemlečna formulazdravstveni delavciUvod: Način hranjenja dojenčkov je kompleksen proces, ki ga oblikujejo številni dejavniki. V digitalni dobi postajajo družbeni mediji eden ključnih virov informacij in podpore za starše pri odločitvah o prehrani dojenčkov, hkrati pa predstavljajo nov kanal za trženje komercialnih mlečnih formul, ki deluje mimo uradnih regulacij in negativno vpliva na prakse dojenja. Namen: S pregledom literature analizirati, kako družbeni mediji vplivajo na odločitve mater glede prehranjevanja dojenčkov. Cilj je izpostaviti pozitivne in negativne vplive družbenih medijev na odločanje mater, oceniti vlogo družbenih medijev kot alternativnega vira informacij in podpore ter opredeliti vlogo zdravstvenih delavcev pri informiranju staršev o načinu hranjenja dojenčkov. Metode dela: Uporabljena je deskriptivna metoda raziskovanja z narativnim pregledom literature. Iskanje je potekalo v podatkovnih bazah PubMed, CINAHL, ScienceDirect in ProQuest. V analizo je vključenih 12 znanstvenih člankov. Rezultati: Spletne skupnosti za podporo dojenju so se izkazale kot učinkovito orodje, ki materam nudi dostop do informacij in čustvene podpore ter statistično znatno povečuje samozaupanje in trajanje izključnega dojenja. Hkrati so družbeni mediji postali kanal za neregulirano trženje komercialnih mlečnih formul, ki negativno vpliva na prakse dojenja. Matere se na spletne vire pogosto obračajo zato, ker zdravstveni sistem ne zadosti vsem njihovim informacijskim potrebam. Vloga zdravstvenih delavcev se je izkazala za kontradiktorno – čeprav so najpomembnejši vir informacij o prehrani dojenčkov, pogosto priporočajo mlečno formulo namesto nudenja ustrezne podpore pri dojenju ter so pod vplivom tržnih strategij industrije mlečnih formul. Razprava in zaključek: Mediji, zlasti družbena omrežja, imajo ključno vlogo pri oblikovanju odločitev mater o prehrani dojenčkov, pri čemer so njihovi vplivi kompleksni in pogosto protislovni. Za izboljšanje praks dojenja so potrebni usklajeni ukrepi, ki vključujejo okrepljeno podporo dojenja s strani zdravstvenih delavcev, njihovo aktivno vključenost v digitalno okolje kot moderatorjev spletnih skupnosti ter strožjo regulacijo trženja komercialnih mlečnih formul prek digitalnih medijev. Ugotovitve so relevantne za zdravstvene delavce in oblikovalce politik na področju promocije dojenja.[N. Grašič]20262026-09-12 07:45:53Diplomsko delo/naloga187622sl