<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=187565"><dc:title>Zasnova, izvedba in validacija sistema za agentsko vodenje projektov v majhni organizaciji</dc:title><dc:creator>Slobodjanac,	Nik	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Sedlar,	Urban	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>agentski sistemi</dc:subject><dc:subject>veliki jezikovni modeli</dc:subject><dc:subject>vodenje projektov</dc:subject><dc:subject>kontekstna  struktura</dc:subject><dc:subject>majhna organizacija</dc:subject><dc:description>V diplomskem delu sta opisana zasnova in ovrednotenje agentskega sistema za vodenje prijav 
in poročanje v majhni nevladni organizaciji Inštitut Global Shapers, ki se ukvarja z 
opolnomočenjem mladih. Ob omejenem proračunu je bilo treba obdelati 200 prijav in vsaka 
dva tedna sestaviti poročilo za razpis. 
Delo, ki ga je ekipa prej opravljala ročno, je razdeljeno na dve plasti. Koraki, ki so vedno 
enaki, tečejo kot avtomatizacije: potrditev prijave, obvestilo o oddanem obrazcu in opomniki 
pred dogodki. Korake, ki zahtevajo presojo, opravljata dva agenta, ki se pri odločanju opirata 
na velike jezikovne modele. Prvi sestavlja poročila za razpis, drugi vodi komunikacijo s 
kandidati. 
Rešitve, ki so obstale, so majhne, ekipi prihranijo ročno delo in so nastale postopoma iz 
opravil, ki so bila prej ročna. Delo opisuje tudi poskuse, ki niso uspeli in iz njih izpelje, kdaj 
se agenta sploh splača graditi in kako ga zgraditi, da ostane razumljiv in vzdržen. Pokaže kako 
prikaz agenta s shemo in legendo ter natančen opis njegove naloge omogočata, da je vsakega 
agenta mogoče pregledati na enak način.</dc:description><dc:date>2026</dc:date><dc:date>2026-09-11 11:30:01</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>187565</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
